571
Ugovora napake volje ni mogoče uveljavljati v postopku odmere davka na promet nepremičnin, ampak v pravdnem postopku.
435
Gre za vprašanje, ali je tožnik opravil promet blaga po 1. točki 1. odstavka 6. člena ZDDV, kar ima za posledico tudi pravico do odbitka vstopnega DDV v zvezi s 77. členom Pravilnika, ali pa je šlo za promet storitev po 1. odstavku 8. člena ZDDV in bi tožnik zato moral izdati račun in obračunati DDV. Od pravilne opredelitve vrste prometa je odvisno tudi, ali je tožnik pravilno obračunal DDV v davčnem obdobju oktober in november 1999 po vloženih obrazcih DDV-O. Ali je bil opravljen promet blaga, kot ga opredeljuje navedena določba (jemanje blaga za lastno rabo), je stvar pravilne ugotovitve dejanskega stanja.
508
Z opredelitvijo odvetniških storitev v pogodbi kot „storitev pravnika družbe“, ob pavšalno dogovorjenem mesečnem plačilu, vrsta in obseg storitev nista določena v zadostni meri. Pomanjkljiva je tudi opredelitev storitev v računih, ki se zgolj sklicujejo na pogodbo. Taka pa je tudi naknadno predložena specifikacija računov, iz katere ni razvidno obdobje, v katerem so bile odvetniške storitve opravljene, vrsta posamezne storitve ter za kateri subjekt holdinga je bila opravljena. Davčni organ je zato navedene listine pravilno opredelil kot neverodostojne in stroškov, ki jih je na tej podlagi tožnik prikazal v davčni bilanci, upravičeno priznal.
Prav tako tožniku utemeljeno niso bili priznani odhodki iz naslova obresti in negativnih tečajnih razlik v zvezi s krediti, najetimi za odkup lastnega poslovnega deleža ter za nakup poslovnih deležev v drugih družbah. Tožnik sicer ugovarja, da je nakup teh poslovnih deležev posledica dejavnosti holdingov, ki jo...
364
Določbe za toženo stranko veljavne kolektivne pogodbe dejavnosti o višini izhodiščnih plač in o plačilu dnevnic predstavljajo določitev minimalnih pravic delavca, ki jih je bila tožena stranka dolžna spoštovati. Sodišče zato utemeljeno ni upoštevalo dogovora med strankama v sporu o izplačilih iz naslova plače in naslova plačila stroškov v višini 17 % ustvarjenega prometa, saj na njegovi podlagi tožniku ni bila zagotovljena izhodiščna plača za njegovo delovno mesto in stroški v zvezi z opravljanjem dela na podlagi določb kolektivne pogodbe dejavnosti.
456
ZObr v devetem odstavku 93. člena zagotavlja stalnemu pripadniku sestave Slovenske vojske, ki mu je zaradi posledic poškodbe pri delu priznana invalidnost, razporeditev na drugo delovno mesto v ministrstvu ali drugem državnem organu, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti. Če obstaja možnost za tako razporeditev bodisi z ali brez poklicne rehabilitacije, se ga na tako delovno mesto razporedi (premesti) in se z njim sklene ustrezna pogodba o zaposlitvi. Vendar ne za določen, temveč za nedoločen čas. „Začasna razporeditev“, torej za določen čas največ petih let, je možna le v primeru, ko razporeditev na ustrezno delo ni možna niti s poklicno rehabilitacijo.
522
ZDR v drugem odstavku 92. člena določa le minimalne odpovedne roke, če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec iz poslovnih razlogov. Sodišče je pravilno presodilo, da je bilo v tožničinem primeru potrebno uporabiti določbe 64. člena kolektivne pogodbe dejavnosti, ki za primer prenehanja delovnega razmerja za tožnico določajo daljši odpovedni rok.
371
Odpravnina, ki jo zahteva tožnik, je nastala po začetku stečajnega postopka in se ne obravnava kot priviligirana terjatev (ki se poravnava kot strošek stečajnega postopka), temveč predstavlja strošek stečajnega postopka, za katerega ne velja dolžnost prijave terjatev po 137. členu ZPPSL.
Kljub temu, da je tožnik prijavil odpravnino v stečajnem postopku in mu je bila prerekana, sklep o napotitvi na pravdo nima pravnih učinkov kot pri ostalih terjatvah, ki so zapadle v plačilo pred začetkom stečajnega postopka.
683
Poskus praviloma in na splošno ni kazniv, pač pa samo izjemoma, ko je to posebej določeno bodisi v splošnem delu KZ bodisi pri posameznih kaznivih dejanjih v posebnem delu KZ.
Poskus majhne tatvine ni kaznivo dejanje. Če zakon nekega dejanja ni določil za kaznivo dejanje, po naravi stvari ni mogoče ugotavljati njegovih znakov.
342
Ob pravilni uporabi zakonskih določb je bil delodajalec tisti, ki je moral ob izplačilu odpravnine v primeru upokojitve za tožnico obračunati davke in prispevke in jih v predpisanih rokih tudi plačati. Izhodišče za ta obračun je bil glede na tožničino pogodbo o zaposlitvi seštevek njenih bruto plač. Stranki bi morali v pogodbi izrecno določiti, da tako dobljen znesek predstavlja čisto izplačilo tožnici oziroma, da mora tožena stranka ta znesek še posebej obrutiti in za tožnico obračunati in plačati še posebej tudi davke in prispevke.
531
V 27. členu Sprememb in dopolnitev KPDVIZ za leto 1999 je bil predviden prehod dodatka za bibliotekarje iz 80.f člena na 80.e člen šele takrat, ko bosta univerzi sprejeli pravila o habilitaciji bibliotekarjev in bodo ti izvoljeni v naziv ter zasedli delovna mesta, za katere je pogoj izvolitev v naziv. V tej določbi so določeni kumulativni pogoji za prehod dodatkov, zato ne zadošča zgolj to, da je tožena stranka sprejela pravila o habilitaciji bibliotekarjev in da so bili ti izvoljeni v naziv bibliotekarja, temveč da zasedajo tudi delovna mesta, za katere je pogoj izvolitev v ta naziv.