789
Glede na nacionalno pravno ureditev so davčni organi v Republiki Sloveniji, vključno s pristojnim organom v postopku skupnega dogovora, vezani na odločitev, ki jo v konkretnem primeru sprejme sodišče.
Upoštevaje nacionalno ureditev in hkrati namen mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, bi moralo sodišče prve stopnje v primerih kot je obravnavani, v skladu z eno od možnih razlag 25. člena Sporazuma, prekiniti sodni postopek do zaključka postopka sporazumevanja pred Ministrstvom za finance.
443
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ne gre za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve, če se vprašanje nanaša na enega od razlogov izpodbijane odločbe, ki pa ni nosilni razlog za takšno odločitev. Rešitev takega vprašanja na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati. Ni pomembno pravno vprašanje, če je zastavljeno na splošni ravni in odgovor nanj, ki ne more biti drugačen kot splošen, v ničemer ne bi prispeval k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali razvoju prava preko sodne prakse. Pomembno pravno vprašanje mora biti zastavljeno natančno in konkretno, navedeno mora biti pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, mora pa biti tudi na kratko obrazloženo, zakaj naj bi prvostopenjsko sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka morajo biti opisane natančno in konkretno, na enak način pa je treba izkazati tudi obstoj sodne prakse...
473
Glede na nacionalno pravno ureditev so davčni organi v Republiki Sloveniji, vključno s pristojnim organom v postopku skupnega dogovora, vezani na odločitev, ki jo v konkretnem primeru sprejme sodišče.
Upoštevaje nacionalno ureditev in hkrati namen mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, bi moralo sodišče prve stopnje v primerih, kot je obravnavani, v skladu z eno od možnih razlag 25. člena Sporazuma oziroma 26. člena Pogodbe, prekiniti sodni postopek do zaključka postopka sporazumevanja pred Ministrstvom za finance.
450
V primeru, ko davčni zavezanec predloži ustrezne račune drugega gospodarskega subjekta in je storitev oziroma dobava blaga opravljena (pri čemer niti ni vedno pomembno, ali je dobavo oziroma storitev opravil izdajatelj računa, njegov podizvajalec, ali nekdo drug), je pravico do odbitka vstopnega DDV mogoče zavrniti le, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik računa vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
445
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun: 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma če davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. Vprašanje, ali so izpolnjeni pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV, je treba presojati v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU.
459
V primeru, ko revident razpolaga s formalno pravilnimi računi in je bilo blago dobavljeno oziroma storitev opravljena ter je bilo blago oziroma storitev uporabljena za namene obdavčenih transakcij, tako kot je to v obravnavanem primeru, je pravico do odbitka DDV mogoče zavrniti le, če je davčni zavezanec iz objektivnih okoliščin vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
807
v zvezi z eVročanjem smo prejeli nekaj vprašanj, ki se nanašajo na izterjavo davčnega dolga posameznikov, ki so zaposleni pri podjetnikih. V zvezi s tem pojasnjujemo sledeče:
Če ima fizična oseba, ki opravlja dejavnost, zaposlenega uslužbenca, zoper katerega davčni organ vodi postopek davčne izvršbe na denarne prejemke, bo davčni organ sklep o izvršbi (ki se nanaša na njegovega uslužbenca) poslal delodajalcu zgolj elektronsko prek sistema eDavki. Vročitev šteje za opravljeno z dnem, ko bo v portalu eDavki prevzel dokument z elektronskim podpisom vročilnice. Če ga delodajalec ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka (fikcija vročitve). Ta sklep bo delodajalec obravnaval popolnoma enako, kakor takrat, ko ga je prejel v papirni obliki. V zvezi s tem ni nobenih novosti. To pomeni, da mora delodajalec na dan vročitve sklepa opraviti rubež dolžnikovih denarnih prejemkov. Od dneva vročitve pa teče tudi rok za vložitev ugovora delodajalca zoper sklep o izvršbi. Opozoriti velja tudi na odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo, saj se v primeru, če delodajalec ne ravna po sklepu o izvršbi, dolg davčnega dolžnika do višine rubljivih denarnih prejemkov lahko izterja od delodajalca.
Če bo ta isti delodajalec sam davčni dolžnik, bo v sklepu o izvršbi naveden kot fizična oseba (ne glede na vrsto obveznosti, ki se izterjujejo). Zato mu bo sklep o izvršbi kot dolžniku vročen v skladu s pravili o vročanju, ki veljajo za fizične osebe. To pomeni, da bo sklep prejel v papirni obliki po pošti. Elektronsko, preko eDavkov pa le, če se prostovoljno vključi v sistem eVročanje kot fizična oseba (preko portala eDavki, z vložitvijo pristopnice za elektronsko prejemanje dokumentov – obrazec eVročanje-POS).
895
Seznam dokumentov, ki se vročajo elektronsko, je vse daljši. Objavljen je na spletni strani FURS. Od 1. novembra dalje bo elektronski način vročanja veljal tudi za sklepe o davčni izvršbi, s katerimi se izterjujejo neporavnane davčne obveznosti. Gre za zelo pomembne akte, zato vse pravne osebe pozivamo, da (če še niso) uredijo vse potrebno, za uspešno prejemanje elektronsko vročenih dokumentov. V Finančni upravi RS se trudimo, da bi bil postopek za zavezanca čim bolj enostaven. Zato smo še dodatno poenostavili način pooblaščanja za elektronsko vročanje dokumentov.
Celotno sporočilo za javnost
44
Posebej kritično blago je zbrano na tako imenovanem seznamu skupnega prednostnega blaga (Common High Priority List– CHP list), ki je bil nazadnje posodobljen v februarju 2024 – List of common high priority items - European Commission. Seznam zajema raznovrstno blago, kot na primer elektronska integrirana vezja, stroji za sprejemanje, pretvorbo in prenos ali regeneracijo glasu, slike ali drugih podatkov, fotosenzitivne polprevodniške naprave, kroglični ležaji, tiskana vezja in drugo.
Izvoznike pozivamo, da pri prodaji, dobavi, prenosu ali izvozu blaga s tega seznama skrbno preverijo kredibilnost končnega uporabnika in s tem zmanjšajo tveganje, da bi bilo blago preusmerjeno v Rusijo in ne porabljeno v predvideni državi izvoza. V te namene morajo pogodbe vsebovati določbo o prepovedi ponovnega izvoza blaga.
44
Posebej kritično blago je zbrano na tako imenovanem seznamu skupnega prednostnega blaga (Common High Priority List– CHP list), ki je bil nazadnje posodobljen v februarju 2024 – List of common high priority items - European Commission. Seznam zajema raznovrstno blago, kot na primer elektronska integrirana vezja, stroji za sprejemanje, pretvorbo in prenos ali regeneracijo glasu, slike ali drugih podatkov, fotosenzitivne polprevodniške naprave, kroglični ležaji, tiskana vezja in drugo.
Izvoznike pozivamo, da pri prodaji, dobavi, prenosu ali izvozu blaga s tega seznama skrbno preverijo kredibilnost končnega uporabnika in s tem zmanjšajo tveganje, da bi bilo blago preusmerjeno v Rusijo in ne porabljeno v predvideni državi izvoza. V te namene morajo pogodbe vsebovati določbo o prepovedi ponovnega izvoza blaga.