602
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
533
Zgolj dejstvo, da je prodajalec tožniku ob nakupu nepremičnin pokazal sporno pot, ne zadostuje za ugotovitev tožnikove dobrovernosti v smislu 217. člena SPZ.
389
Ker skupno premoženje ob zaključku sojenja na prvi stopnji še ni bilo razdruženo, je pravni posel, s katerim je eden od zakoncev brez soglasja drugega razpolagal z nepremičnino, ki sodi v skupno premoženje, izpodbojen. Na stanje v zemljiški knjigi, po katerem sta bila zakonca solastnika nepremičnine vsak do ½, bi se bil mogel sklicevati le dobroverni tretji.
546
Nejasnost davčnih predpisov ter temu sledeče navodilo Ministrstva za finance s posledično odmero prometnega davka davčnemu zavezancu po previsoki stopnji – kar je končno ugotovljeno s sodbo Vrhovnega sodišča – izključuje protipravnost ravnanja davčnega organa za škodo, ki je davčnemu zavezancu nastala zaradi neutemeljeno izterjanega prometnega davka.
540
Posameznik, ki v času bolniškega staleža prejema 100 % nadomestilo plače, ni upravičen do odškodnine zaradi izgube na dohodku.
Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotesnja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno izhodišče korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
405
Kljub nekaterim odstopanjem in izjemam je že stvarnopravni režim pred uveljavitvijo SPZ temeljil na načelu povezanosti zemljišča in objekta. O sestavini nepremičnine lahko zato govorimo le v primeru tistih objektov, ki so po svojem namenu trajno povezani z nepremičnino, na kateri se nahajajo. Sestavina nepremičnine je torej lahko le tisto, kar je na tej nepremičnini, nad ali pod njo. Ker je bilo ugotovljeno, da sporne instalacije niso na nepremičnini parc. št..., ne ustrezajo pojmu pravnega standarda sestavine. Negativen je tudi odgovor na vprašanje, ali so instalacije pritikline. Pritiklina je samostojna premična stvar. Ker so bili vodi pred gradbenimi posegi fizično povezani s kotlovnico, jih že iz tega razloga ni mogoče kvalificirati kot pritiklino.
Temeljno načelo obligacijskega prava nikomur škodovati (16. člen ZOR) se na področju urejanja prostora med drugim uresničuje prek pravnih pravil, ki urejajo graditev in rekonstrukcijo objektov (primerjaj...
397
Izstavitev zadolžnice ni pravni posel in že zato ne drži, da naj bi s sestavo in podpisom listine nastal nov pravni posel imenovan „zadolžnica“ in s tem nova obveznost. Gre za dokumentarno (dokazno) listino, ki dokazuje obstoj pravnega razmerja med upnikom in dolžnikom ter obstoj in vsebino dolžnikove obveznosti, ki izvira iz tega pravnega razmerja. Kljub temu ima dolžnik vedno možnost dokazovati nasprotno.
336
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
373
Na presojo, ali je v konkretnem primeru podana razžalitev časti in dobrega imena, ne vpliva dejstvo, da ima tožnica status uradne osebe.
Vsak prikaz kazenskega postopka, ki še teče, v sredstvih javnega obveščanja, lahko prizadene čast in dobro ime obdolženca.
418
Tožnik ima pravico tožbo kadarkoli samoiniciativno popraviti oziroma dopolniti z manjkajočimi sestavinami. Če mu mora to po uradni dolžnosti naložiti sodišče (in ima tedaj pravico to storiti do izteka sodnega roka, ki je določen v sklepu, s katerim mu je naložena odprava pomanjkljivosti), je toliko bolj upravičen to storiti samoiniciativno (kadar sodišče prezre 45. člen ZPP, ali zmotno meni, da ni podlage za vrnitev tožbe v dopolnitev).