12
12. 5. 2026 je začel veljati Sklep o višini okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 598/2026). Sklep nadomešča Sklep o višini okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 495/2026) in določa, da od 12. 5. 2026 dalje višina okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida za enoto obremenitve za motorni bencin iz tarifnih oznak 2710 12 31 do 2710 12 90 in 2710 20 90, plinsko olje iz tarifnih oznak 2710 19 43 do 2710 19 48 in 2710 20 11 do 2710 20 19 ter kurilno olje iz tarifnih oznak 2710 19 62 do 2710 19 67 in 2710 20 32 do 2710 20 38 znaša 25,90 eurov.
Višina okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida za enoto obremenitve za kerozin iz tarifnih oznak 2710 19 21 do 2710 19 29, utekočinjeni zemeljski plin iz tarifne oznake 2711 11 00, utekočinjeni naftni plin iz tarifnih oznak 2711 12 11 do 2711 19 00, druga težka olja iz tarifne oznake 2710 19 99 ter plinasta in trdna goriva še naprej znaša 30,85 eurov.
Dodatno je v sklepu določeno, da od 2. junija 2026 dalje višina zneska okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida za enoto obremenitve za vsa goriva ponovno znaša 30,85 eurov.
Navedena sprememba višine zneska za enoto obremenitve pomeni, da morajo plačniki okoljske dajatve obračunavati in plačevati okoljsko dajatev v predpisani višini glede na posamezno gorivo.
603
Glede na ureditev osnove za obračun plač sodnikov v spornem obdobju, ustavno pravno občutljivost razmerij med posameznimi vejami oblasti, ki se odraža tudi kot občutljivost razmerij med plačami posameznih nosilcev oblasti, pa tudi glede na pomen osnove za obračun plače sodnika, ki se mora v enaki vsebini upoštevati za večje število upravičencev, ki tako osnovo uveljavljajo pred sodišči, Vrhovno sodišče ugotavlja, da je od odločitve o veljavni osnovi za obračun plače sodnika mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju.
874
Financiranje obiska v smislu tretjega odstavka 17. člena Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja se nanaša na konkretno izvedbo treh opernih predstav v okviru gostovanja v Sloveniji in na dohodek, ki ga je za te predstave od revidenta prejel nastopajoči ruski izvajalec. Za oprostitev davka je bistveno, da je določen obisk (gostovanje) v drugi državi pogodbenici, ki se izvede v okviru kulturnega sodelovanja, v celoti financiran z javnimi sredstvi države pogodbenice, katere rezident je nastopajoči umetnik. Pri tem pa ni pomembno, da so bili stroški priprave predstav v celoti financirani z ruskimi javnimi sredstvi.
Ker v obravnavani zadevi konkreten obisk ruskega gledališča za izvedbo opernih predstav v Sloveniji ni bil v celoti financiran s strani Rusije, saj je v pogodbi dogovorjeno plačilo za izvedbo treh prestav plačal revident iz svojih sredstev, pogoji za oprostitev...
483
Ob predpostavki, da se ugotovi, da so dobave opravljene s pomočjo drugih gospodarskih subjektov, je po presoji Vrhovnega sodišča ključnega pomena za (ne)priznavanje pravice do odbitka DDV ugotavljanje in dokazna ocena – analiza vseh objektivnih dejstev in njihova povezava v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo gotovosti kazala na to, da je revident vedel oziroma bi vsaj moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi do pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. Tega pa nista storila ne davčna organa ne sodišče prve stopnje.
788
Glede na nacionalno pravno ureditev so davčni organi v Republiki Sloveniji, vključno s pristojnim organom v postopku skupnega dogovora, vezani na odločitev, ki jo v konkretnem primeru sprejme sodišče.
Upoštevaje nacionalno ureditev in hkrati namen mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, bi moralo sodišče prve stopnje v primerih kot je obravnavani, v skladu z eno od možnih razlag 25. člena Sporazuma, prekiniti sodni postopek do zaključka postopka sporazumevanja pred Ministrstvom za finance.
441
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ne gre za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve, če se vprašanje nanaša na enega od razlogov izpodbijane odločbe, ki pa ni nosilni razlog za takšno odločitev. Rešitev takega vprašanja na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati. Ni pomembno pravno vprašanje, če je zastavljeno na splošni ravni in odgovor nanj, ki ne more biti drugačen kot splošen, v ničemer ne bi prispeval k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali razvoju prava preko sodne prakse. Pomembno pravno vprašanje mora biti zastavljeno natančno in konkretno, navedeno mora biti pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, mora pa biti tudi na kratko obrazloženo, zakaj naj bi prvostopenjsko sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka morajo biti opisane natančno in konkretno, na enak način pa je treba izkazati tudi obstoj sodne prakse...
472
Glede na nacionalno pravno ureditev so davčni organi v Republiki Sloveniji, vključno s pristojnim organom v postopku skupnega dogovora, vezani na odločitev, ki jo v konkretnem primeru sprejme sodišče.
Upoštevaje nacionalno ureditev in hkrati namen mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, bi moralo sodišče prve stopnje v primerih, kot je obravnavani, v skladu z eno od možnih razlag 25. člena Sporazuma oziroma 26. člena Pogodbe, prekiniti sodni postopek do zaključka postopka sporazumevanja pred Ministrstvom za finance.
449
V primeru, ko davčni zavezanec predloži ustrezne račune drugega gospodarskega subjekta in je storitev oziroma dobava blaga opravljena (pri čemer niti ni vedno pomembno, ali je dobavo oziroma storitev opravil izdajatelj računa, njegov podizvajalec, ali nekdo drug), je pravico do odbitka vstopnega DDV mogoče zavrniti le, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik računa vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
444
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun: 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma če davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. Vprašanje, ali so izpolnjeni pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV, je treba presojati v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU.
458
V primeru, ko revident razpolaga s formalno pravilnimi računi in je bilo blago dobavljeno oziroma storitev opravljena ter je bilo blago oziroma storitev uporabljena za namene obdavčenih transakcij, tako kot je to v obravnavanem primeru, je pravico do odbitka DDV mogoče zavrniti le, če je davčni zavezanec iz objektivnih okoliščin vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.