Baza informacij za delovanje Partnerjev Mreže Modro Poslovanje

Z izidom nove različice (57), brskalnika Firefox so se spremenile zahteve za delovanje komponente za podpis na sistemih Windows. Dne 20. 11. 2017 smo objavili novo različico komponente, ki je podprta tudi v tem brskalniku.

Z objavljeno različico komponente smo nadgradili tudi varnostni nivo podpisa dokumentov z uporabo novejših algoritmov za izračun zgoščene vrednosti (hash). Pri tem smo zaznali težavo pri uporabnikih digitalni potrdil izdajatelja HalcomCA, ki uporabljajo potrdila na kartici ali ključku.

Dne 21. 11. 2017 smo objavili popravek komponenete za podpis, kjer smo vrnili uporabo predhodne različice algoritma, dokler se zgoraj opisana težava ne reši. Od 12.30 dalje so bile težave odpravljene.

Če zaradi nedelovanja eDavkov do roka niste uspeli oddati dokumentov, zaradi tega ne boste kaznovani. Dokumente oddajte čim prej, ko je to mogoče.

Kdaj nastane obveznost za poročanje?

Kadar se blago navedeno po tarifnih oznakah v Prilogi I Uredbe 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 (v nadaljevanju: Uredba CBAM), s poreklom iz tretje države (v nadaljnjem besedilu: blago CBAM), uvozi na carinsko območje Unije (sprostitev v prosti promet vključno s sprostitvijo blaga v prost promet s plačila DDV oproščeno dobavo v drugo državo članico – CP42). Obveznost poročanja nastane tudi za oplemenitene proizvode iz CBAM blaga, ki so rezultat postopka aktivnega oplemenitenja iz člena 256 Uredbe (EU) št. 952/2013, kadar se ti proizvodi sprostijo v prost promet v EU.

Pomembno: V primeru dvoma ali vas glede na vrsto blaga, ki ga uvažate, mehanizem CBAM zadeva ali ne, svetujemo, da preverite seznam tarifnih oznak blaga v Prilogi I Uredbe CBAM.

Izjeme, za katere mehanizem CBAM in obveznost poročanja, ne veljata:

• blago CBAM s poreklom iz naslednjih držav: Švice, Norveške, Islandije in Lihtenštajna ter blago CBAM s poreklom z naslednjih ozemelj: Büsingen, Helgoland, Livigno, Ceuta in Melilla. Izjema je tudi blago s poreklom iz Evropske Unije;
• blago CBAM, katerega realna vrednost na pošiljko ne presega 150 eur;
• blago v osebni prtljagi potnikov, ki prihajajo iz tretje države, če realna vrednost tega blaga ne presega 150 eur;
• blago, ki se giblje ali uporablja v okviru vojaških aktivnosti.

Prvo četrtletje, za katerega je treba do 31. januarja 2024 predložiti poročilo, zajema obdobje uvoza blaga CBAM od 1. 10. 2023 do 31. 12. 2023. Za naslednje četrtletje od 1. 1. 2024 do 31. 3. 2024 se poročilo predloži najkasneje do 30. aprila 2024. V kolikor v posameznem četrtletju ni prišlo do uvoza blaga CBAM, se poročilo za tisto obdobje ne predloži.

Kdo je zavezan za poročanje CBAM?

• V primerih, ko uvoznik vloži carinsko deklaracijo za sprostitev blaga v prosti promet, v svojem imenu in za svoj račun oziroma v imenu in za račun katerega je carinska deklaracija vložena (obveznost velja tudi za imetnika dovoljenja za vpis v evidence deklaranta), je zavezanec za poročanje uvoznik;
• V primerih, ko posredni carinski zastopnik, imenovan v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 952/2013, vloži carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet v svojem imenu, vendar za tuj račun in ima uvoznik, katerega zastopa sedež izven Unije, je zavezanec za poročanje posredni carinski zastopnik.
• V primerih, ko posredni carinski zastopnik, imenovan v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 952/2013, vloži carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet v svojem imenu, vendar za tuj račun in ima uvoznik, katerega zastopa sedež znotraj Unije, je zavezanec za poročanje posredni carinski zastopnik. V kolikor obveznosti poročanja, za uvoznika s sedežem v Uniji, ne želi prevzeti, uvoznika o tem uradno obvesti in ga seznani z obveznostjo poročanja CBAM.S tem obveznost poročanja preide na uvoznika.
• V primerih, ko neposredni carinski zastopnik, vloži carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet v tujem imenu in za tuj račun, je zavezanec za poročanje uvoznik, katerega zastopa.

Kadar je zavezanec za poročanje uvoznik, lahko za izpolnjevanje in oddajo poročil v svojem imenu, pooblasti tudi (fizično) osebo, ki ni zaposlena pri uvozniku (npr. fizično osebo, ki je zaposlena pri špediterju). Več informacij o možnostih pooblaščanja, se nahaja na zavihku Pooblaščanje za por

Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 v šestem odstavku 77. člena določa, da se pri uvozu blaga DDV plačuje, kot da bi bil uvozna dajatev, razen če je kot plačnik DDV določen davčni zavezanec, ki je prejemnik blaga in je identificiran za namene DDV v Sloveniji. Davčni zavezanec izkaže obračunani DDV od uvoza blaga v obračunu DDV in plača DDV v roku iz prvega odstavka 77. člena ZDDV-1, če kot prejemnik blaga v trenutku uvoza davčnemu organu v carinski deklaraciji zagotovi vsaj naslednje informacije:

• svojo identifikacijsko številko za DDV, ki jo izda davčni organ v Sloveniji,
• davčno osnovo kot je določena v 38. členu ZDDV-1,
• stopnjo DDV,
• znesek DDV.

Nadalje je v sedmem odstavku istega člena določeno, da prejemnik blaga, ki nima sedeža v Sloveniji in je identificiran za namene DDV v Sloveniji, izkaže obračunani DDV od uvoza blaga v obračunu DDV, če imenuje davčnega zastopnika, identificiranega za namene DDV v Sloveniji, ki je solidarno odgovoren za plačilo DDV od uvoza blaga.

Na podlagi prvega odstavka 3. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost - Pravilnik podružnica, prek katere opravlja dejavnost v Sloveniji davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, nastopa v imenu in za račun davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svoje ime.

V skladu z drugim odstavkom 4.a člena Pravilnika, v povezavi z drugim odstavkom 4. člena tega Pravilnika, podružnica ne more biti davčni zastopnik tuje osebe.

Kadar kot uvoznik – prejemnik blaga v carinski deklaraciji nastopa podružnica tujega podjetja z naslovom v Sloveniji, gre torej za davčnega zavezanca s sedežem izven Slovenije. Podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo (ime) matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo. V skladu s 683. členom Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1 je za vse obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnice, odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoženjem. V primeru prenehanja matične družbe, bo posledično prenehala delovati tudi tuja podružnica (683. a člena ZGD-1).

Glede na navedeno se lahko podružnici dovoli obračun DDV od uvoza prek obračun DDV le, če predhodno imenuje davčnega zastopnika, solidarno odgovornega za plačilo.

Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 v šestem odstavku 77. člena določa, da se pri uvozu blaga DDV plačuje, kot da bi bil uvozna dajatev, razen če je kot plačnik DDV določen davčni zavezanec, ki je prejemnik blaga in je identificiran za namene DDV v Sloveniji. Davčni zavezanec izkaže obračunani DDV od uvoza blaga v obračunu DDV in plača DDV v roku iz prvega odstavka 77. člena ZDDV-1, če kot prejemnik blaga v trenutku uvoza davčnemu organu v carinski deklaraciji zagotovi vsaj naslednje informacije:

• svojo identifikacijsko številko za DDV, ki jo izda davčni organ v Sloveniji,
• davčno osnovo kot je določena v 38. členu ZDDV-1,
• stopnjo DDV,
• znesek DDV.

Nadalje je v sedmem odstavku istega člena določeno, da prejemnik blaga, ki nima sedeža v Sloveniji in je identificiran za namene DDV v Sloveniji, izkaže obračunani DDV od uvoza blaga v obračunu DDV, če imenuje davčnega zastopnika, identificiranega za namene DDV v Sloveniji, ki je solidarno odgovoren za plačilo DDV od uvoza blaga.

Na podlagi prvega odstavka 3. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost - Pravilnik podružnica, prek katere opravlja dejavnost v Sloveniji davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, nastopa v imenu in za račun davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svoje ime.

V skladu z drugim odstavkom 4.a člena Pravilnika, v povezavi z drugim odstavkom 4. člena tega Pravilnika, podružnica ne more biti davčni zastopnik tuje osebe.

Kadar kot uvoznik – prejemnik blaga v carinski deklaraciji nastopa podružnica tujega podjetja z naslovom v Sloveniji, gre torej za davčnega zavezanca s sedežem izven Slovenije. Podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo (ime) matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo. V skladu s 683. členom Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1 je za vse obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnice, odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoženjem. V primeru prenehanja matične družbe, bo posledično prenehala delovati tudi tuja podružnica (683. a člena ZGD-1).

Glede na navedeno se lahko podružnici dovoli obračun DDV od uvoza prek obračun DDV le, če predhodno imenuje davčnega zastopnika, solidarno odgovornega za plačilo.

Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 v šestem odstavku 77. člena določa, da se pri uvozu blaga DDV plačuje, kot da bi bil uvozna dajatev, razen če je kot plačnik DDV določen davčni zavezanec, ki je prejemnik blaga in je identificiran za namene DDV v Sloveniji. Davčni zavezanec izkaže obračunani DDV od uvoza blaga v obračunu DDV in plača DDV v roku iz prvega odstavka 77. člena ZDDV-1, če kot prejemnik blaga v trenutku uvoza davčnemu organu v carinski deklaraciji zagotovi vsaj naslednje informacije:

• svojo identifikacijsko številko za DDV, ki jo izda davčni organ v Sloveniji,
• davčno osnovo kot je določena v 38. členu ZDDV-1,
• stopnjo DDV,
• znesek DDV.

Nadalje je v sedmem odstavku istega člena določeno, da prejemnik blaga, ki nima sedeža v Sloveniji in je identificiran za namene DDV v Sloveniji, izkaže obračunani DDV od uvoza blaga v obračunu DDV, če imenuje davčnega zastopnika, identificiranega za namene DDV v Sloveniji, ki je solidarno odgovoren za plačilo DDV od uvoza blaga.

Na podlagi prvega odstavka 3. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost - Pravilnik podružnica, prek katere opravlja dejavnost v Sloveniji davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, nastopa v imenu in za račun davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svoje ime.

V skladu z drugim odstavkom 4.a člena Pravilnika, v povezavi z drugim odstavkom 4. člena tega Pravilnika, podružnica ne more biti davčni zastopnik tuje osebe.

Kadar kot uvoznik – prejemnik blaga v carinski deklaraciji nastopa podružnica tujega podjetja z naslovom v Sloveniji, gre torej za davčnega zavezanca s sedežem izven Slovenije. Podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo (ime) matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo. V skladu s 683. členom Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1 je za vse obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnice, odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoženjem. V primeru prenehanja matične družbe, bo posledično prenehala delovati tudi tuja podružnica (683. a člena ZGD-1).

Glede na navedeno se lahko podružnici dovoli obračun DDV od uvoza prek obračun DDV le, če predhodno imenuje davčnega zastopnika, solidarno odgovornega za plačilo.