Baza informacij za delovanje Partnerjev Mreže Modro Poslovanje

Od 1. 1. 2022 je že možna elektronska oddaja zahtevkov za uveljavljanje ugodnosti po 260. členu Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 (tj. še pred izplačilom dohodka).

S 1. 1. 2024 bo možna tudi elektronska oddaja zahtevkov za vračilo davka na podlagi 262. člena ZDavP-2. Za zavezance bo to pomenilo poenostavitev načina predložitve zahtevkov in s tem hitrejšo pot do uveljavitve ugodnosti po mednarodni pogodbi.

Možno bo tudi še predložiti zahtevke KIDO na ustaljen način (v papirni obliki).

Vlagateljem zahtevkov, ki so do sedaj predlagali KIDO zahtevke v papirnati obliki ali preko portala eDavki kot lastni dokument, priporočamo, da uporabljajo nov elektronski obrazec na portalu eDavki.

Za uporabo eDavkov mora vlagatelj imeti slovensko davčno številko. Več informacij o pridobitvi slovenske davčne številke je dosegljivih tukaj.

Za vstop v eDavke je potreben uporabniški račun ali digitalno potrdilo, lahko se tudi prenese pooblastila za elektronsko davčno poslovanje na druge osebe. Več informacij o tem je dostopnih tukaj.

Celotno besedilo

Celotno besedilo

Celotno besedilo

Seznam blaga po tarifnih oznakah, za katerega veljajo ukrepi CBAM, se nahaja v Prilogi 1 Uredbe 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o vzpostavitvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah.

Obveznosti poročanja natančneje ureja Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1773 z dne 17. avgusta 2023 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta glede obveznosti poročanja za namene mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah v prehodnem obdobju. Rok za predložitev prvega poročila, za blago uvoženo v četrtem četrtletju leta 2023, je 31. januar 2024. Za uspešno predložitev poročila v Prehodni register CBAM, se je potrebno registrirati* in pridobiti podatke o vgrajenih emisijah od proizvajalcev uvoženega blaga. O načinu in času posredovanja podatkov o emisijah, se uvozniki blaga CBAM v Slovenijo dogovorijo s proizvajalci in izvozniki blaga CBAM iz tretjih držav. Komisija je za ta namen pripravila tudi predlogo v obliki Excel tabele za enotno posredovanje podatkov o emisijah proizvajalcev uvoznikom blaga CBAM. Nahaja se na spletni strani Evropske komisije o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah, kjer so objavljeni tudi navodila in opomniki za proizvajalce ter uvoznike, spletna izobraževanja, ki obravnavajo posamezne sektorje blaga CBAM in druge uporabne informacije.

Zavezanec za registracijo v Prehodni register in poročanje o emisijah v blagu je:

• uvoznik blaga CBAM s sedežem v Republiki Sloveniji;
• posredni carinski zastopnik, kadar zastopa uvoznika blaga CBAM s sedežem v RS in se s tem strinja;
• posredni carinski zastopnik, kadar zastopa uvoznika, ki nima sedeža v RS.

Za namene obveščanja uvoznikov o obveznosti poročanja, se v aplikaciji TARIC proži poseben opozorilni ukrep, vezan na blago CBAM. Prav tako o obveznosti poročanja obvešča uvozni sistem SIAIS2, ki od 1. 10. 2023 dalje zaznava zgoraj navedeno blago v konkretni postavki carinske deklaracije in deklaranta opozori na obveznost poročanja v trenutku prepustitve blaga (elektronsko sporočilo IE429).

Obveznost poročanja ne velja za blago CBAM, katerega realna vrednost na pošiljko ne presega 150 eur.

* V Republiki Sloveniji registracija v Prehodni register CBAM še ni mogoča. Podrobnejše informacije o začetku in postopku izvajanja registracij (registracija se lahko izvede kadarkoli v obdobju do prvega poročanja), bodo objavljene naknadno.

Seznam blaga po tarifnih oznakah, za katerega veljajo ukrepi CBAM, se nahaja v Prilogi 1 Uredbe 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o vzpostavitvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah.

Obveznosti poročanja natančneje ureja Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1773 z dne 17. avgusta 2023 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta glede obveznosti poročanja za namene mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah v prehodnem obdobju. Rok za predložitev prvega poročila, za blago uvoženo v četrtem četrtletju leta 2023, je 31. januar 2024. Za uspešno predložitev poročila v Prehodni register CBAM, se je potrebno registrirati* in pridobiti podatke o vgrajenih emisijah od proizvajalcev uvoženega blaga. O načinu in času posredovanja podatkov o emisijah, se uvozniki blaga CBAM v Slovenijo dogovorijo s proizvajalci in izvozniki blaga CBAM iz tretjih držav. Komisija je za ta namen pripravila tudi predlogo v obliki Excel tabele za enotno posredovanje podatkov o emisijah proizvajalcev uvoznikom blaga CBAM. Nahaja se na spletni strani Evropske komisije o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah, kjer so objavljeni tudi navodila in opomniki za proizvajalce ter uvoznike, spletna izobraževanja, ki obravnavajo posamezne sektorje blaga CBAM in druge uporabne informacije.

Zavezanec za registracijo v Prehodni register in poročanje o emisijah v blagu je:

• uvoznik blaga CBAM s sedežem v Republiki Sloveniji;
• posredni carinski zastopnik, kadar zastopa uvoznika blaga CBAM s sedežem v RS in se s tem strinja;
• posredni carinski zastopnik, kadar zastopa uvoznika, ki nima sedeža v RS.

Za namene obveščanja uvoznikov o obveznosti poročanja, se v aplikaciji TARIC proži poseben opozorilni ukrep, vezan na blago CBAM. Prav tako o obveznosti poročanja obvešča uvozni sistem SIAIS2, ki od 1. 10. 2023 dalje zaznava zgoraj navedeno blago v konkretni postavki carinske deklaracije in deklaranta opozori na obveznost poročanja v trenutku prepustitve blaga (elektronsko sporočilo IE429).

Obveznost poročanja ne velja za blago CBAM, katerega realna vrednost na pošiljko ne presega 150 eur.

* V Republiki Sloveniji registracija v Prehodni register CBAM še ni mogoča. Podrobnejše informacije o začetku in postopku izvajanja registracij (registracija se lahko izvede kadarkoli v obdobju do prvega poročanja), bodo objavljene naknadno.

Dne 13. 2. 2023 se bo prenehal uporabljati 32. člen Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16, 92/21, 192/21 in 140/22, v nadaljevanju: ZTro-1), ki se nanaša na uporabo papirnega trošarinskega dokumenta za gibanja v režimu odloga znotraj Slovenije. V skladu z drugim odstavkom 34. člena ZTro-1 (17. člen novele ZTro-1B), se bo za gibanja v režimu odloga plačila trošarine znotraj Slovenije od 13. 2. 2023 uporabljal izključno elektronski trošarinski dokument in sicer v računalniško podprtem sistemu za nadzor nad gibanjem trošarinskih izdelkov (v nadaljevanju: aplikaciji SIEMCS).

Od 1. 9. 2019 do vključno 12. 2. 2023 se za spremljanje gibanj v režimu odloga plačila trošarine uporablja papirni trošarinski dokument ali elektronski trošarinski dokument. Od 13. 2. 2023 papirni trošarinski dokument ne bo več mogoče uporabljati za spremljanje gibanj v režimu odloga plačila trošarine znotraj Slovenije, zato se bo morebitna uporaba papirnega trošarinskega dokumenta, pri odpremah iz trošarinskega skladišča ali od urada uvoza, štela za kršitev določbe 35. člena ZTro-1, za katero je predpisan prekršek v 3. točki prvega odstavka 103. člena ZTro-1.

Imetniki trošarinskih dovoljenj naj si pravočasno uredijo dostop do aplikacije SIEMCS in se seznanijo z uporabo elektronskega trošarinskega dokumenta pri gibanju v režimu odloga plačila trošarine znotraj Slovenije.

Dne 13. 2. 2023 se bo prenehal uporabljati 32. člen Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16, 92/21, 192/21 in 140/22, v nadaljevanju: ZTro-1), ki se nanaša na uporabo papirnega trošarinskega dokumenta za gibanja v režimu odloga znotraj Slovenije. V skladu z drugim odstavkom 34. člena ZTro-1 (17. člen novele ZTro-1B), se bo za gibanja v režimu odloga plačila trošarine znotraj Slovenije od 13. 2. 2023 uporabljal izključno elektronski trošarinski dokument in sicer v računalniško podprtem sistemu za nadzor nad gibanjem trošarinskih izdelkov (v nadaljevanju: aplikaciji SIEMCS).

Od 1. 9. 2019 do vključno 12. 2. 2023 se za spremljanje gibanj v režimu odloga plačila trošarine uporablja papirni trošarinski dokument ali elektronski trošarinski dokument. Od 13. 2. 2023 papirni trošarinski dokument ne bo več mogoče uporabljati za spremljanje gibanj v režimu odloga plačila trošarine znotraj Slovenije, zato se bo morebitna uporaba papirnega trošarinskega dokumenta, pri odpremah iz trošarinskega skladišča ali od urada uvoza, štela za kršitev določbe 35. člena ZTro-1, za katero je predpisan prekršek v 3. točki prvega odstavka 103. člena ZTro-1.

Imetniki trošarinskih dovoljenj naj si pravočasno uredijo dostop do aplikacije SIEMCS in se seznanijo z uporabo elektronskega trošarinskega dokumenta pri gibanju v režimu odloga plačila trošarine znotraj Slovenije.

Dne 13. 2. 2023 se bo prenehal uporabljati 32. člen Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16, 92/21, 192/21 in 140/22, v nadaljevanju: ZTro-1), ki se nanaša na uporabo papirnega trošarinskega dokumenta za gibanja v režimu odloga znotraj Slovenije. V skladu z drugim odstavkom 34. člena ZTro-1 (17. člen novele ZTro-1B), se bo za gibanja v režimu odloga plačila trošarine znotraj Slovenije od 13. 2. 2023 uporabljal izključno elektronski trošarinski dokument in sicer v računalniško podprtem sistemu za nadzor nad gibanjem trošarinskih izdelkov (v nadaljevanju: aplikaciji SIEMCS).

Od 1. 9. 2019 do vključno 12. 2. 2023 se za spremljanje gibanj v režimu odloga plačila trošarine uporablja papirni trošarinski dokument ali elektronski trošarinski dokument. Od 13. 2. 2023 papirni trošarinski dokument ne bo več mogoče uporabljati za spremljanje gibanj v režimu odloga plačila trošarine znotraj Slovenije, zato se bo morebitna uporaba papirnega trošarinskega dokumenta, pri odpremah iz trošarinskega skladišča ali od urada uvoza, štela za kršitev določbe 35. člena ZTro-1, za katero je predpisan prekršek v 3. točki prvega odstavka 103. člena ZTro-1.

Imetniki trošarinskih dovoljenj naj si pravočasno uredijo dostop do aplikacije SIEMCS in se seznanijo z uporabo elektronskega trošarinskega dokumenta pri gibanju v režimu odloga plačila trošarine znotraj Slovenije.