Na podlagi Zakona o stavbnih zemljiščih in Zakona o graditvi objektov se na območjih, ki jih določi občina z odlokom, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik zemljišča. Podatke, ki so podlaga za odmero NUSZ, posreduje občina pristojnemu finančnemu uradu, ki izda odločbo.
Z uveljavitvijo Zakona o davku na nepremičnine, 1. 1. 2014, so prenehali veljati zakoni, ki so določali obdavčitev s področja nepremičnin, med njimi tudi Zakon o stavbnih zemljiščih ter Zakon o graditvi objektov, omenjeni zakon pa je razveljavil tudi občinske odloke, ki natančnejše določajo to vrsto obdavčitve. Marca 2014 je Ustavno sodišče razveljavilo Zakon o nepremičninah, pri čemer je ponovno vzpostavilo prejšnje stanje obdavčitve nepremičnin, s tem pa tudi obdavčitev z NUSZ. Tako se za namene obdavčitve od odločitve Ustavnega sodišča naprej uporablja določbe razveljavljenih zakonov in občinskih odlokov v obliki, kot so veljali pred uveljavitvijo razveljavljenega Zakona o davku na nepremičnine. Sprejem novih odlokov je omogočil šele Zakon o izvrševanju proračunov RS za leti 2016 in 2017, ki je stopil v veljavo 12. 12. 2015.
Ministrstvo za okolje in prostor je v letu 2017 izvedlo naknadni nadzor zakonitosti nad izvajanjem predpisov s področja NUSZ za dvanajst naključno izbranih občin. Glede na to, da predpisi, ki urejajo nadomestilo, ne dopuščajo sprememb in dopolnitev odlokov o nadomestilu, je ministrstvo občinam naložilo naj v roku pripravijo in sprejmejo nove odloke, in sicer do 30. 12. 2017. Devet od teh občin je sprejelo nove odloke, dvema občinama je bil rok za sprejem novega odloka podaljšan v leto 2018, za eno občino pa bo uveden postopek za razveljavitev posameznih določil odloka pred Ustavnim sodiščem. Ministrstvo bo naknadne nadzore zakonitosti izvajalo tudi v letu 2018.
Davčni organ je pri odmeri NUSZ dolžan upoštevati veljavne občinske odloke, veljavnost točke ter podatke, ki mu jih za odmero posreduje občina. V sporne določbe občinskih aktov lahko poseže le Ustavno sodišče RS, ki protiustavne ali nezakonite podzakonske akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, odpravi ali razveljavi. Do morebitne odprave oziroma razveljavitve spornega akta je davčni organ dolžan izvajati akte, ki jih sprejme občina in mu jih predloži v izvršitev v skladu z njegovimi pristojnostmi.
Davčni organ tako pri odmeri NUSZ upošteva vse veljavne predpise, ne glede na to ali so v postopku nadzora zakonitosti. Pravno varstvo lahko zavezanci uveljavljajo z vložitvijo pritožbe oziroma tožbe zoper izdane odločbe o odmeri NUSZ.