|
|
|
|
|
|
The corrigendum does not concern the English version.
|
Tudi družbeniki, ki so obvezno zavarovani iz naslova lastništva družbe morajo za opravljanje dela v tej družbi imeti sklenjeno ustrezno pogodbo (tako za vodenje, kot tudi za vsa druga dela, ki jih opravljajo v okviru registrirane dejavnosti). Pri tem davčne zavezance opozarjamo, da za davčno obravnavo dohodka ni odločilna vrsta pogodbe, temveč vsebina dohodka. Dohodki družbenika, ki jih prejme od družbe za opravljanje funkcije poslovodenja, se obdavčijo kot dohodek iz delovnega razmerja po 1. točki drugega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2. Dohodki, prejeti iz naslova drugih opravljenih del za družbo, se obdavčijo kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2. Podrobno pojasnilo v zvezi z davčno obravnano dohodkov je objavljeno na spletnih straneh FURS. Pripominjamo, da se kot dohodek obravnava tudi morebitno plačilo prispevkov, če jih za družbenika plača družba v svoje breme, na osnovi obrazca OPSVL. Za izplačan dohodek in nudene ugodnosti družbenikom mora plačnik davka predložiti REK obrazec. Nepredložitev REK obrazca predstavlja prekršek po 2. točki prvega odstavka 397. člena ZDavP-2, za katerega je predpisana globa od 450 do 30.000 EUR, odvisno od statusa in velikosti zavezanca. Prav tako je za ta prekršek predpisana globa za odgovorno osebo od 400 do 4.000 EUR, odvisno od statusa in velikosti zavezanca. S tem obvestilom bi vas radi opozorili na pravočasno in pravilno izpolnjevanje davčnih obveznosti in vas hkrati seznanili, da Zakon o davčnem postopku- ZDavP-2 omogoča davčnemu zavezancu predložitev REK obrazca oziroma popravljenega REK obrazca tudi na podlagi samoprijave, ki mora biti oddana pred pričetkom nadzora. Institut samoprijave zavezancem za davek omogoča, da sami odpravijo morebitne pozneje ugotovljene nepravilnosti v obračunih davka in davčnih napovedih in to sporočijo finančni upravi. Zavezanec v tem primeru ni odgovoren za prekršek, mora pa izpolniti svojo realno davčno obveznost. Več o samoprijavi.
|
Tudi družbeniki, ki so obvezno zavarovani iz naslova lastništva družbe morajo za opravljanje dela v tej družbi imeti sklenjeno ustrezno pogodbo (tako za vodenje, kot tudi za vsa druga dela, ki jih opravljajo v okviru registrirane dejavnosti). Pri tem davčne zavezance opozarjamo, da za davčno obravnavo dohodka ni odločilna vrsta pogodbe, temveč vsebina dohodka. Dohodki družbenika, ki jih prejme od družbe za opravljanje funkcije poslovodenja, se obdavčijo kot dohodek iz delovnega razmerja po 1. točki drugega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2. Dohodki, prejeti iz naslova drugih opravljenih del za družbo, se obdavčijo kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2. Podrobno pojasnilo v zvezi z davčno obravnano dohodkov je objavljeno na spletnih straneh FURS. Pripominjamo, da se kot dohodek obravnava tudi morebitno plačilo prispevkov, če jih za družbenika plača družba v svoje breme, na osnovi obrazca OPSVL. Za izplačan dohodek in nudene ugodnosti družbenikom mora plačnik davka predložiti REK obrazec. Nepredložitev REK obrazca predstavlja prekršek po 2. točki prvega odstavka 397. člena ZDavP-2, za katerega je predpisana globa od 450 do 30.000 EUR, odvisno od statusa in velikosti zavezanca. Prav tako je za ta prekršek predpisana globa za odgovorno osebo od 400 do 4.000 EUR, odvisno od statusa in velikosti zavezanca. S tem obvestilom bi vas radi opozorili na pravočasno in pravilno izpolnjevanje davčnih obveznosti in vas hkrati seznanili, da Zakon o davčnem postopku- ZDavP-2 omogoča davčnemu zavezancu predložitev REK obrazca oziroma popravljenega REK obrazca tudi na podlagi samoprijave, ki mora biti oddana pred pričetkom nadzora. Institut samoprijave zavezancem za davek omogoča, da sami odpravijo morebitne pozneje ugotovljene nepravilnosti v obračunih davka in davčnih napovedih in to sporočijo finančni upravi. Zavezanec v tem primeru ni odgovoren za prekršek, mora pa izpolniti svojo realno davčno obveznost. Več o samoprijavi.
|
Tudi družbeniki, ki so obvezno zavarovani iz naslova lastništva družbe morajo za opravljanje dela v tej družbi imeti sklenjeno ustrezno pogodbo (tako za vodenje, kot tudi za vsa druga dela, ki jih opravljajo v okviru registrirane dejavnosti). Pri tem davčne zavezance opozarjamo, da za davčno obravnavo dohodka ni odločilna vrsta pogodbe, temveč vsebina dohodka. Dohodki družbenika, ki jih prejme od družbe za opravljanje funkcije poslovodenja, se obdavčijo kot dohodek iz delovnega razmerja po 1. točki drugega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2. Dohodki, prejeti iz naslova drugih opravljenih del za družbo, se obdavčijo kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2. Podrobno pojasnilo v zvezi z davčno obravnano dohodkov je objavljeno na spletnih straneh FURS. Pripominjamo, da se kot dohodek obravnava tudi morebitno plačilo prispevkov, če jih za družbenika plača družba v svoje breme, na osnovi obrazca OPSVL. Za izplačan dohodek in nudene ugodnosti družbenikom mora plačnik davka predložiti REK obrazec. Nepredložitev REK obrazca predstavlja prekršek po 2. točki prvega odstavka 397. člena ZDavP-2, za katerega je predpisana globa od 450 do 30.000 EUR, odvisno od statusa in velikosti zavezanca. Prav tako je za ta prekršek predpisana globa za odgovorno osebo od 400 do 4.000 EUR, odvisno od statusa in velikosti zavezanca. S tem obvestilom bi vas radi opozorili na pravočasno in pravilno izpolnjevanje davčnih obveznosti in vas hkrati seznanili, da Zakon o davčnem postopku- ZDavP-2 omogoča davčnemu zavezancu predložitev REK obrazca oziroma popravljenega REK obrazca tudi na podlagi samoprijave, ki mora biti oddana pred pričetkom nadzora. Institut samoprijave zavezancem za davek omogoča, da sami odpravijo morebitne pozneje ugotovljene nepravilnosti v obračunih davka in davčnih napovedih in to sporočijo finančni upravi. Zavezanec v tem primeru ni odgovoren za prekršek, mora pa izpolniti svojo realno davčno obveznost. Več o samoprijavi.
|
Zmotno je stališče, da mora drug organ, ko odloča o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, obravnavati zahtevane informacije kot davčno tajnost le, če bi te informacije obdeloval izključno z namenom, da bi davčni organ na njihovi podlagi odločil o davčni obveznosti.
ZDIJZ ni edini predpis, ki ureja dostop do informacij državnih organov, ampak je eden od zakonov, ki urejajo to področje v okviru in v skladu z drugim odstavkom 39. člena Ustave. Zato je treba v vsakem primeru zahtevane informacije ugotoviti, ali iz določb posameznega zakona, ki ureja določeno področje izvrševanja javnih nalog, ne izhaja prepoved posredovanja določenih podatkov. Če bi namreč za pridobitev iste informacije veljali različni pogoji v primeru, če bi jo posredovali različni organi, bi šlo za očitno izigravanje zakonskih omejitev in varstev, ki so jih določili ZDIJZ in drugi relevantni zakoni.
Odgovor na vprašanje, ali davčna tajnost zavezuje tudi drug...
|
|
|
|
This document does not exist in English.
|
|
|
This document does not exist in English.
|
This document does not exist in English.
|
This document does not exist in English.
|
|
|
|
|
|
This document does not exist in English.
|