|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Za postopek davčne izvršbe je bistvena izvršljivost izvršilnega naslova. Če je izvršilni naslov izvršljiv, obveznost pa neporavnana, ni ovire za to, da davčni organ z namenom izterjave neplačanih obveznosti izda sklep o davčni izvršbi in s tem začne postopek davčne izvršbe zoper dolžnika. Glede na to, da z izvršilnim naslovom tožniku naložena terjatev globe ni bila poravnana v roku, je predlagatelj izvršbe potrdil izvršljivost izvršilnega naslova in organu prve stopnje podal predlog za izterjavo, ta pa je na podlagi tako prejetega predloga ravnal pravilno, ko je izdal izpodbijani sklep o davčni izvršbi.
|
Davčni organ je ugotovil resnično dejansko stanje in je v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Svojo odločitev je tudi jasno obrazložil in utemeljil razloge za sprejeto odločitev. Akt, izdan v upravnem postopku, je ustrezno obrazložen, tako da ni prišlo do kršitve tožnikove pravice do pravnega varstva.
Tožbene navedbe, da so bile v postopku izdaje izpodbijanega sklepa kršene določbe Ustave, EKČP, ZDavP-2 in ZUP, so nekonkretizirane in ne presegajo prepisa citiranih pravnih norm. V pritožbi zoper sklep o davčni izvršbi tožnik nima možnosti ugovora zoper izvršilni naslov, na podlagi katerega je izdan izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe, druge ugovore zoper izdani sklep o izvršbi pa je tožnik podal in jih je tako toženka kot sodišče obravnavalo.
|
V postopku javnega razpisa za sofinanciranje iz javnih sredstev mora toženka svojo odločitev obrazložiti na takšnem nivoju, ki omogoča, da se stranka seznani z vsemi tistimi razlogi, ki so vplivali na odločitev.
Obrazložitev toženke je nelogična in nejasna, kar onemogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti njene odločitve o tem, da se tožničina operacija ne izbere v sofinanciranje. Ustrezna obrazložitev, ki obsega vse razloge za sprejeto odločitev, mora izhajati že iz samega akta.
|
Občina sme po 218. c členu Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) za namen odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) zbirati in obdelovati le podatke katastra stavb, kar pomeni, da nima tudi pooblastila za zbiranje in obdelavo podatkov o najemnih pravnih poslih, saj se ti podatki ne vodijo v omenjeni evidenci. Za to, da bi lahko občina (na kakršenkoli način) zbirala in nato za svoje potrebe v svojih evidencah obdelovala podatke o najemnih pravnih poslih, bi morala obstajati jasna in določna zakonska podlaga (drugi odstavek 38. člena Ustave Republike Slovenije (URS)). To pomeni tudi, da teh podatkov nima pravice zbirati na druge načine, še najmanj tako, da njihovo predložitev zahteva od zavezancev. Mestna občina Ljubljana je torej s tem, ko je z drugim odstavkom 12. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mestne občine Ljubljana (Odlok) lastnikom nepremičnin na svojem območju naložila obveznost sporočanja teh okoliščin, presegla ustavna...
|
Rok plačila in referenca prejemnika (sklic) za carinske dajatve se ne spreminja in ostaja 10 dni. Prav tako se ne spreminja rok plačila po carinski deklaraciji in ostaja 10 dni oziroma v skladu z dovoljenjem za odlog.
|
Rok plačila in referenca prejemnika (sklic) za carinske dajatve se ne spreminja in ostaja 10 dni. Prav tako se ne spreminja rok plačila po carinski deklaraciji in ostaja 10 dni oziroma v skladu z dovoljenjem za odlog.
|
Rok plačila in referenca prejemnika (sklic) za carinske dajatve se ne spreminja in ostaja 10 dni. Prav tako se ne spreminja rok plačila po carinski deklaraciji in ostaja 10 dni oziroma v skladu z dovoljenjem za odlog.
|
Rok plačila in referenca prejemnika (sklic) za carinske dajatve se ne spreminja in ostaja 10 dni. Prav tako se ne spreminja rok plačila po carinski deklaraciji in ostaja 10 dni oziroma v skladu z dovoljenjem za odlog.
|
Finančna uprava RS (v nadaljevanju: FURS) je v mesecu januarju 2025 pobrala neto 2.265,5 milijonov evrov prihodkov, kar je za 220,3 milijonov evrov oz. za 10,8 % več kot v januarju 2024 in za 436,1 milijonov evrov oz. za 23,8 % več kot v januarju 2023. Pridržujemo si pravico do popravka podatkov. Poročilo o prihodkih Finančne uprave RS 2025
|
Finančna uprava RS (v nadaljevanju: FURS) je v mesecu januarju 2025 pobrala neto 2.265,5 milijonov evrov prihodkov, kar je za 220,3 milijonov evrov oz. za 10,8 % več kot v januarju 2024 in za 436,1 milijonov evrov oz. za 23,8 % več kot v januarju 2023. Pridržujemo si pravico do popravka podatkov. Poročilo o prihodkih Finančne uprave RS 2025
|
Finančna uprava RS (v nadaljevanju: FURS) je v mesecu januarju 2025 pobrala neto 2.265,5 milijonov evrov prihodkov, kar je za 220,3 milijonov evrov oz. za 10,8 % več kot v januarju 2024 in za 436,1 milijonov evrov oz. za 23,8 % več kot v januarju 2023. Pridržujemo si pravico do popravka podatkov. Poročilo o prihodkih Finančne uprave RS 2025
|
Finančna uprava RS (v nadaljevanju: FURS) je v mesecu januarju 2025 pobrala neto 2.265,5 milijonov evrov prihodkov, kar je za 220,3 milijonov evrov oz. za 10,8 % več kot v januarju 2024 in za 436,1 milijonov evrov oz. za 23,8 % več kot v januarju 2023. Pridržujemo si pravico do popravka podatkov. Poročilo o prihodkih Finančne uprave RS 2025
|
|