Admin MPS / četrtek, 26. julij 2018 / Categories: Sodna praksa - DAVKI- Slovenija UPRS Sodba I U 1394/2017-9 Namen sklenitve absolutno in relativno navidezne pogodbe za njeno presojo ni bistven, povezan pa je vsekakor s tem, da želi tretji osebi (davčnemu organu) prikriti resnična dejstva in ga spraviti v zmoto. Zato se ugotavljanje prave pogodbene volje na davčnem področju ne kaže kot sporno vprašanje med strankama pogodbe, marveč se presoja na podlagi objektivnih okoliščin, ki kot posredni dokazi oziroma indici kažejo na to, ali je določen pravni posel nastal ali ne. Šele na tej podlagi je mogoče sprejeti pravilen sklep o tem, da navidezni posel na davčnem področju ne povzroča pravnih posledic. UPRS sodba I U 1393/2013 UPRS Sodba I U 1394/2021-19 Print 455 Comments are only visible to subscribers.