518
Odločitev nižjih sodišč, da tožnikov odvetnik ni storil strokovne napake, je materialnopravno pravilna. Revizija se zavzema za nedopustno retroaktivno uporabo Načelnega pravnega mnenja z dne 6. 4. 2012. Za konkretno presojo je ključno, da je bila v obravnavani zadevi ob izteku roka iz 22. člena ZKZ prevladujoča sodna praksa, po kateri je moral Ivan Muri kot predkupni upravičenec pred vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla najprej iztožiti sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v pravdnem postopku.
506
Revizija neutemeljeno graja stališče nižjih sodišč, da je toženec trditev, da sporna terjatev izvira iz posojila (kar naj bi narekovalo uporabo določbe 182. člena Zakona o privrednim društvima in ne tistih, ki jih je uporabilo sodišče), podal prepozno. Podana je bila na zadnjem naroku za glavno obravnavo, torej po izteku roka iz prvega odstavka 286. člena ZPP. To pomeni, da bi jo sodišče skladno z določbo četrtega odstavka istega člena ZPP lahko upoštevalo le, če bi toženec izkazal, pa ni, da je brez svoje krivde ni mogel podati do konca prvega naroka. Določba petega odstavka 286. a člena ZPP, na katero se sklicuje, ureja drugačen procesni položaj od tu obravnavanega: določa, da lahko sodišče upošteva vloge in listine, ki jih stranke posredujejo sodišču na njegov poziv po prvem odstavku istega člena, pa stranke rok, ki jim ga da sodišče na razpolago, zamudijo, upošteva pod pogojema nekrivde in da se s tem reševanje spora ne bo zavleklo. V obravnavanem...
510
Pravilno je stališče sodišč nižje stopnje, da toženec ni izkazal upravičenih razlogov za preložitev prvega naroka za glavno obravnavo. V konkretnem primeru je bistveno, da se je toženec poškodoval že 21. 3. 2015, narok pa je bil izveden šele 14. 5. 2015. Ni mogoče reči, da toženec zaradi poškodbe ni imel dovolj časa, da si zagotovi prisotnost na naroku prek pooblaščenca. Čeprav je vabilo na narok prejel 23. 3. 2015, je opravičilo za izostanek sodišču posredoval šele dva dni pred narokom. Takšno ravnanje predstavlja zlorabo procesne pravice do opravičila. Ob ustrezni skrbnosti bi toženec že moral poskrbeti, da bi bil na naroku z dne 14. 5. 2015 zastopan po pooblaščencu.
Z zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev izvedenca finančne stroke tožencu ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Ni res, da se toženec o vsebini tožničinega izračuna vtoževane terjatve ni mogel vsebinsko izjaviti. V skladu z določilom iz 243. člena...
525
Vrhovo sodišče revizijo obravnava le v tistem delu, ki je naperjen zoper sodbo sodišča druge stopnje in ki revizijske razloge (ker pač revizijsko sodišče na nobenega ne pazi po uradni dolžnosti) uveljavlja obrazloženo. V konkretnem primeru revizija take graje ne vsebuje, saj je v celoti dobeseden prepis pritožbe.
533
Neposreden kontakt med mandantom in mandatarjem pred sklenitvijo mandatne pogodbe ni nujna predpostavka za njeno veljavnost.
365
Po presoji Vrhovnega sodišča je subjektivna prvina kavze v obravnavani zadevi tako močna, da posel ni združljiv s postopkom varovanja predkupne pravice po ZKZ. Tak posel je bila odsvojiteljica pripravljena skleniti le s pridobiteljico. Velik razkorak med konkretno kupnino in tržno vrednostjo izključuje sklep, da je šlo v tem primeru za obid kogentnih določb. Če bi bila primorana odsvojiteljica po tej ceni prodati svoj solastninski delež nekemu drugemu predkupnemu upravičencu, tedaj bi bila premoženjsko prikrajšana (vse do višine tržne vrednosti), obenem pa nepremoženjskega cilja, odsvojiti delež sestri dvojčici, tudi ne bi dosegla. Če bi ji pravni red dopuščal zgolj to, da delež odsvoji sestri dvojčici v celoti neodplačno (kar bi bilo z vidika ZKZ dopustno in z vidika predkupnih upravičencev nepreprečljivo), pa znova ne bi dosegla svojega ekonomskega (in pravno zavarovanega) interesa, da na rovaš svojega deleža tudi sama užije za desetino zvrhan milijon dolarjev.
98
Ob ugotovitvi, da obveznost obračuna in plačila davkov in prispevkov v trenutku sodnega odločanja o terjatvi iz odškodninskega razmerja še ne nastane in da je o tem predvideno odločanje v posebnem davčno – upravnem postopku, tako pridemo do spoznanja, da sodišče v pravdnem postopku (v sporu med delavcem in zavarovalnico) z dajatvenim izrekom odloči le o obveznosti plačila odškodnine za izgubljeni zaslužek, ki mora biti po višini taka, da bo oškodovancu skladno z merilom popolne odškodnine omogočila uresničenje pravice do izenačevanja položaja z bruto plačo pred škodnim dogodkom, za katerega je zaradi škodnega dogodka prikrajšan oziroma ki nadomešča zaradi škodnega dogodka izgubljeni del plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja.
Ker v sistemu bruto prejemkov delavca razliko v premoženjskem položaju konkretnega oškodovanca opredeljuje ravno razlika med bruto plačo pred škodnim dogodkom in bruto prejemkov (nadomestilom) po škodnem...
442
Fizična oseba, ki je član organa pravne osebe, za povzročitev škode pri opravljanju svoje funkcije tretjim ne more osebno odškodninsko odgovarjati na podlagi drugega odstavka 147. člena OZ. To pa ne pomeni, da oškodovani upniki nimajo ustreznega odškodninskega varstva neposredno zoper člane organov pravne osebe na podlagi posebnih materialnopravnih predpisov (ZFPPIPP in ZGD-1). Vendar pa revizija ne izpodbija stališča o odsotnosti tožnikove aktivne legitimacije za uveljavljenje odškodninskega zahtevka na podlagi teh predpisov.
448
Dejstvo, da je namen zaščite dobrovernega pridobitelja iz 64. člena SPZ ter dobrovernega posestnika iz 43. člena SPZ v zagotavljanju varstva pravnega prometa, ne pomeni, da je imel zakonodajalec z uzakonitvijo navedenih določb namen poseči v obligacijskopravna razmerja iz naslova odgovornosti za pravne napake na način, da v primeru prodajalčeve originarne pridobitev lastninske pravice na prodani premičnini izključi njegovo odgovornost za pravne napake iz 488. člena OZ. Pravna narava prodajalčeve odgovornosti iz 488. člena OZ je namreč takšna, da je njegova odgovornost podana vselej, ko vzrok za pravno napako izvira iz njegove sfere.
Ker je toženec prodal tožniku vozilo, ki je bilo predmet pravic oziroma pravnih dejstev, ki omejujejo uresničevanje tožnikove lastninske pravice, je imela njegova izpolnitev pogodbe značilnosti izpolnitve s pravno napako.
172
Vrhovno sodišče pritrjuje stališču nižjih sodišč, da triletni subjektivni zastaralni rok iz prvega odstavka 352. člena OZ pred pravnomočnostjo sklepa o domiku nepremičnin kupcu 15. 5. 2014 ni mogel začeti teči, saj tožnica takrat, glede na to, da je zoper izdani sklep o domiku vložila pritožbo, še ni mogla vedeti za obstoj škode. Kot je pravilno pojasnilo že pritožbeno sodišče, je pri opredelitvi trenutka subjektivnega spoznanja relevantno tudi obdobje, ko je imela tožnica možnost razveljaviti učinke javne dražbe, torej (z vložitvijo pritožbe) odvrniti (odpraviti) škodo. Vsaj do trenutka, ko je sklep o domiku postal pravnomočen, je bila torej v negotovosti, ali ji bo škoda sploh nastala. Pomembno je, da je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo zoper sklep o domiku, kljub temu da jo je zavrnilo, vsebinsko presojalo, pri tem pa ni bilo ugotovljeno, da bi tožnica z vložitvijo pritožbe zlorabila svojo pravico do pravnega varstva v pravdnem postopku.