Baza informacij za delovanje Partnerjev Mreže Modro Poslovanje

 Vračilo trošarine za energente, ki so jih obdelovalci zemljišč v letu 2016 porabili za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije   

 Vračilo trošarine za energente, ki so jih obdelovalci zemljišč v letu 2017 porabili za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije   

Vračilo trošarine za energente, ki so jih obdelovalci zemljišč v letu 2018 porabili za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije – možnost elektronskega vlaganja zahtevkov

Registracija uporabnika v primeru elektronskega vlaganja zahtevka

V Uradnem listu Republike Slovenije št. 8/18, z dne 9. 2. 2018, je bil objavljen  Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo.  Pravilniku o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo (Uradni list RS št. 70/17) je bil dodan 2.a člen (normativna poraba goriva za gozdne površine, kjer se izvajajo dela za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacij podlubnikov). Spremembe so pričele veljati naslednji dan po objavi. 

 Vračilo trošarine za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo   

Finančna uprava je namreč zavzela stališče, da je skladno z 12. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb za davčno priznavanje odhodkov iz naslova rezervacij za tožbe bistveno, da so zoper davčnega zavezanca že podani tožbeni zahtevki; odhodki za oblikovanje rezervacij za tožbe v obdobju, ko se vložitev zahtevkov šele predvideva, pa so davčno nepriznani. 

Vrhovno sodišče je pritrdilo temu stališču in poudarilo, da se stroški, ki jih davčni zavezanci v svojih računovodskih izkazih oblikujejo za rezervacije, lahko davčno upoštevajo kot njihov odhodek le, če so kot rezervacije oblikovani v zvezi z že obstoječimi obveznostmi davčnega zavezanca, torej obveznostmi glede katerih v trenutku izdelave knjigovodskih oziroma računovodskih izkazov ni (več) dvoma, da obstojijo (MRS 37) - negotova sta le še čas zapadlosti obveznosti oziroma njen točen znesek. Tudi slednji je za davčnega zavezanca vsaj že ocenljiv. Stroški, ki jih (sicer lahko tudi povsem in posebej skrbni) davčni zavezanec oblikuje za rezervacije glede obveznosti, ki mu do konca leta še niso nastale, niso davčno priznani kot njegov odhodek.

Finančna uprava je namreč zavzela stališče, da je skladno z 12. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb za davčno priznavanje odhodkov iz naslova rezervacij za tožbe bistveno, da so zoper davčnega zavezanca že podani tožbeni zahtevki; odhodki za oblikovanje rezervacij za tožbe v obdobju, ko se vložitev zahtevkov šele predvideva, pa so davčno nepriznani. 

Vrhovno sodišče je pritrdilo temu stališču in poudarilo, da se stroški, ki jih davčni zavezanci v svojih računovodskih izkazih oblikujejo za rezervacije, lahko davčno upoštevajo kot njihov odhodek le, če so kot rezervacije oblikovani v zvezi z že obstoječimi obveznostmi davčnega zavezanca, torej obveznostmi glede katerih v trenutku izdelave knjigovodskih oziroma računovodskih izkazov ni (več) dvoma, da obstojijo (MRS 37) - negotova sta le še čas zapadlosti obveznosti oziroma njen točen znesek. Tudi slednji je za davčnega zavezanca vsaj že ocenljiv. Stroški, ki jih (sicer lahko tudi povsem in posebej skrbni) davčni zavezanec oblikuje za rezervacije glede obveznosti, ki mu do konca leta še niso nastale, niso davčno priznani kot njegov odhodek.

Finančna uprava je namreč zavzela stališče, da je skladno z 12. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb za davčno priznavanje odhodkov iz naslova rezervacij za tožbe bistveno, da so zoper davčnega zavezanca že podani tožbeni zahtevki; odhodki za oblikovanje rezervacij za tožbe v obdobju, ko se vložitev zahtevkov šele predvideva, pa so davčno nepriznani. 

Vrhovno sodišče je pritrdilo temu stališču in poudarilo, da se stroški, ki jih davčni zavezanci v svojih računovodskih izkazih oblikujejo za rezervacije, lahko davčno upoštevajo kot njihov odhodek le, če so kot rezervacije oblikovani v zvezi z že obstoječimi obveznostmi davčnega zavezanca, torej obveznostmi glede katerih v trenutku izdelave knjigovodskih oziroma računovodskih izkazov ni (več) dvoma, da obstojijo (MRS 37) - negotova sta le še čas zapadlosti obveznosti oziroma njen točen znesek. Tudi slednji je za davčnega zavezanca vsaj že ocenljiv. Stroški, ki jih (sicer lahko tudi povsem in posebej skrbni) davčni zavezanec oblikuje za rezervacije glede obveznosti, ki mu do konca leta še niso nastale, niso davčno priznani kot njegov odhodek.