Baza informacij za delovanje Partnerjev Mreže Modro Poslovanje

Vaše vprašanje:

Družba iz Slovenije (SLO) proda novo vozilo kupcu in Nemčije, zavezancu za DDV (NE1). Vozilo je bilo odpeljano v Nemčijo kupcu NE2.
Datum računa je 1.12.1012, dobavo v EU se opravi 1.12.2013. Vozilo je odpeljano CMR 1.12.2013.

Plačila so bila izvedena 30 dni pred datumom dobave. Ali je potrebno izdajati avansne račune in kako je potrebno izvesti posel z vidka DDV-ja?

Uvoznik iz druge države članice, ki deklarira carinski postopek 42/63, ima možnost, da pridobi slovensko identifikacijsko številko za DDV ali pa imenuje davčnega zastopnika za navedeni carinski postopek. Če se uvoznik odloči in pridobi slovensko identifikacijsko številko za DDV, jo mora v carinskih postopkih 42/63 tudi uporabljati in dodatno ne imenuje davčnega zastopnika za ta postopek. Uvoznik mora poročati dobave znotraj Unije v obrazcu RP-O pod identifikacijsko številko za DDV, ki jo je pridobil v Sloveniji in ne pod identifikacijsko številko davčnega zastopnika.

Postopanje je opredeljeno tudi v tretjem odstavku 8. točke Navodila št. 3/2020, kjer je opredeljeno:

»Kadar je uvoznik iz druge države članice identificiran za namene DDV v Sloveniji, se mora pod oznako FR1 navesti njegova slovenska identifikacijska številka za DDV. Ker je identificiran za namene DDV v Sloveniji, tudi ne potrebuje in ne imenuje davčnega zastopnika za postopek 42.«.

Pred oddajo pooblastila za davčnega zastopnika v carinskem postopku 42/63 je treba preveriti, da uvoznik ne razpolaga s slovensko identifikacijsko številko za DDV.  

Uvoznik pa ima lahko »splošnega« davčnega zastopnika iz 4. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost.

Uvoznik iz druge države članice, ki deklarira carinski postopek 42/63, ima možnost, da pridobi slovensko identifikacijsko številko za DDV ali pa imenuje davčnega zastopnika za navedeni carinski postopek. Če se uvoznik odloči in pridobi slovensko identifikacijsko številko za DDV, jo mora v carinskih postopkih 42/63 tudi uporabljati in dodatno ne imenuje davčnega zastopnika za ta postopek. Uvoznik mora poročati dobave znotraj Unije v obrazcu RP-O pod identifikacijsko številko za DDV, ki jo je pridobil v Sloveniji in ne pod identifikacijsko številko davčnega zastopnika.

Postopanje je opredeljeno tudi v tretjem odstavku 8. točke Navodila št. 3/2020, kjer je opredeljeno:

»Kadar je uvoznik iz druge države članice identificiran za namene DDV v Sloveniji, se mora pod oznako FR1 navesti njegova slovenska identifikacijska številka za DDV. Ker je identificiran za namene DDV v Sloveniji, tudi ne potrebuje in ne imenuje davčnega zastopnika za postopek 42.«.

Pred oddajo pooblastila za davčnega zastopnika v carinskem postopku 42/63 je treba preveriti, da uvoznik ne razpolaga s slovensko identifikacijsko številko za DDV.  

Uvoznik pa ima lahko »splošnega« davčnega zastopnika iz 4. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost.

Uvoznik iz druge države članice, ki deklarira carinski postopek 42/63, ima možnost, da pridobi slovensko identifikacijsko številko za DDV ali pa imenuje davčnega zastopnika za navedeni carinski postopek. Če se uvoznik odloči in pridobi slovensko identifikacijsko številko za DDV, jo mora v carinskih postopkih 42/63 tudi uporabljati in dodatno ne imenuje davčnega zastopnika za ta postopek. Uvoznik mora poročati dobave znotraj Unije v obrazcu RP-O pod identifikacijsko številko za DDV, ki jo je pridobil v Sloveniji in ne pod identifikacijsko številko davčnega zastopnika.

Postopanje je opredeljeno tudi v tretjem odstavku 8. točke Navodila št. 3/2020, kjer je opredeljeno:

»Kadar je uvoznik iz druge države članice identificiran za namene DDV v Sloveniji, se mora pod oznako FR1 navesti njegova slovenska identifikacijska številka za DDV. Ker je identificiran za namene DDV v Sloveniji, tudi ne potrebuje in ne imenuje davčnega zastopnika za postopek 42.«.

Pred oddajo pooblastila za davčnega zastopnika v carinskem postopku 42/63 je treba preveriti, da uvoznik ne razpolaga s slovensko identifikacijsko številko za DDV.  

Uvoznik pa ima lahko »splošnega« davčnega zastopnika iz 4. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost.

Uvoznik iz druge države članice, ki deklarira carinski postopek 42/63, ima možnost, da pridobi slovensko identifikacijsko številko za DDV ali pa imenuje davčnega zastopnika za navedeni carinski postopek. Če se uvoznik odloči in pridobi slovensko identifikacijsko številko za DDV, jo mora v carinskih postopkih 42/63 tudi uporabljati in dodatno ne imenuje davčnega zastopnika za ta postopek. Uvoznik mora poročati dobave znotraj Unije v obrazcu RP-O pod identifikacijsko številko za DDV, ki jo je pridobil v Sloveniji in ne pod identifikacijsko številko davčnega zastopnika.

Postopanje je opredeljeno tudi v tretjem odstavku 8. točke Navodila št. 3/2020, kjer je opredeljeno:

»Kadar je uvoznik iz druge države članice identificiran za namene DDV v Sloveniji, se mora pod oznako FR1 navesti njegova slovenska identifikacijska številka za DDV. Ker je identificiran za namene DDV v Sloveniji, tudi ne potrebuje in ne imenuje davčnega zastopnika za postopek 42.«.

Pred oddajo pooblastila za davčnega zastopnika v carinskem postopku 42/63 je treba preveriti, da uvoznik ne razpolaga s slovensko identifikacijsko številko za DDV.  

Uvoznik pa ima lahko »splošnega« davčnega zastopnika iz 4. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost.

Uvoznik iz druge države članice, ki deklarira carinski postopek 42/63, ima možnost, da pridobi slovensko identifikacijsko številko za DDV ali pa imenuje davčnega zastopnika za navedeni carinski postopek. Če se uvoznik odloči in pridobi slovensko identifikacijsko številko za DDV, jo mora v carinskih postopkih 42/63 tudi uporabljati in dodatno ne imenuje davčnega zastopnika za ta postopek. Uvoznik mora poročati dobave znotraj Unije v obrazcu RP-O pod identifikacijsko številko za DDV, ki jo je pridobil v Sloveniji in ne pod identifikacijsko številko davčnega zastopnika.

Postopanje je opredeljeno tudi v tretjem odstavku 8. točke Navodila št. 3/2020, kjer je opredeljeno:

»Kadar je uvoznik iz druge države članice identificiran za namene DDV v Sloveniji, se mora pod oznako FR1 navesti njegova slovenska identifikacijska številka za DDV. Ker je identificiran za namene DDV v Sloveniji, tudi ne potrebuje in ne imenuje davčnega zastopnika za postopek 42.«.

Pred oddajo pooblastila za davčnega zastopnika v carinskem postopku 42/63 je treba preveriti, da uvoznik ne razpolaga s slovensko identifikacijsko številko za DDV.  

Uvoznik pa ima lahko »splošnega« davčnega zastopnika iz 4. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost.

Uvoznik iz druge države članice, ki deklarira carinski postopek 42/63, ima možnost, da pridobi slovensko identifikacijsko številko za DDV ali pa imenuje davčnega zastopnika za navedeni carinski postopek. Če se uvoznik odloči in pridobi slovensko identifikacijsko številko za DDV, jo mora v carinskih postopkih 42/63 tudi uporabljati in dodatno ne imenuje davčnega zastopnika za ta postopek. Uvoznik mora poročati dobave znotraj Unije v obrazcu RP-O pod identifikacijsko številko za DDV, ki jo je pridobil v Sloveniji in ne pod identifikacijsko številko davčnega zastopnika.

Postopanje je opredeljeno tudi v tretjem odstavku 8. točke Navodila št. 3/2020, kjer je opredeljeno:

»Kadar je uvoznik iz druge države članice identificiran za namene DDV v Sloveniji, se mora pod oznako FR1 navesti njegova slovenska identifikacijska številka za DDV. Ker je identificiran za namene DDV v Sloveniji, tudi ne potrebuje in ne imenuje davčnega zastopnika za postopek 42.«.

Pred oddajo pooblastila za davčnega zastopnika v carinskem postopku 42/63 je treba preveriti, da uvoznik ne razpolaga s slovensko identifikacijsko številko za DDV.  

Uvoznik pa ima lahko »splošnega« davčnega zastopnika iz 4. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost.

Ustna nota je bila 1. junija 2022 poslana tudi Evropski komisiji, s katero je bila EU pozvana, da uporablja »Republic of Türkiye« kot novo uradno ime za »Republic of Turkey« v angleščini, in da se lahko beseda »Türkiye« uporablja tudi za sklicevanje na »Republic of Türkiye« kot kratko različico imena države.

Turško ministrstvo ta trgovino – Generalni direktorat za mednarodne sporazume in odnose z EU, je dne 5. julija 2022 obvestilo Evropsko komisijo (DG TAXUD), da je treba to spremembo imena države upoštevati tudi v ustreznih delih dokazil o poreklu in potrdil o gibanju blaga A.TR., v katerih se navede ime države. Turško ministrstvo za trgovino in drugi pooblaščeni javni subjekti so pričeli izdajati te dokumente tako, da se za Turčijo uporablja samo beseda »Türkiye«. Do zaključka tehničnih dogovorov bodo vsi dokumenti, izdani v Turčiji, vsebovali samo besedo »Türkiye«.

Enaka sprememba se uporablja za dokazila o poreklu, ki jih sestavijo izvozniki iz Turčije, kot so izjava na računu, izjava o poreklu in navedba o poreklu.

Turški organi so zaprosili, da se izraz »Türkiye« uporablja tudi v dokazilih o poreklu in potrdilih o gibanju blaga A.TR. ter trgovinskih dokumentih za carinske namene, izdanih ali sestavljenih v državah članicah EU.

Evropska komisija zato do uradnega stališča EU o tej zadevi in v izogib oviranju pretoka blaga med Turčijo in EU, carinske uprave držav članic EU prosi, da:

• sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da ti dokumenti ne bodo zavrnjeni, ker se uporablja novo ime države »Türkiye«,
• seznanijo nacionalno poslovno skupnost o tej zahtevi za spremembo s strani Turčije.

Evropska komisija poudarja, da so turški organi zagotovili, da bodo njihovi carinski uradi še naprej sprejemali dokazila o poreklu in potrdila o gibanju blaga A.TR. s starim imenom, saj je potreben čas za prilagoditev tej spremembi.

Ustna nota je bila 1. junija 2022 poslana tudi Evropski komisiji, s katero je bila EU pozvana, da uporablja »Republic of Türkiye« kot novo uradno ime za »Republic of Turkey« v angleščini, in da se lahko beseda »Türkiye« uporablja tudi za sklicevanje na »Republic of Türkiye« kot kratko različico imena države.

Turško ministrstvo ta trgovino – Generalni direktorat za mednarodne sporazume in odnose z EU, je dne 5. julija 2022 obvestilo Evropsko komisijo (DG TAXUD), da je treba to spremembo imena države upoštevati tudi v ustreznih delih dokazil o poreklu in potrdil o gibanju blaga A.TR., v katerih se navede ime države. Turško ministrstvo za trgovino in drugi pooblaščeni javni subjekti so pričeli izdajati te dokumente tako, da se za Turčijo uporablja samo beseda »Türkiye«. Do zaključka tehničnih dogovorov bodo vsi dokumenti, izdani v Turčiji, vsebovali samo besedo »Türkiye«.

Enaka sprememba se uporablja za dokazila o poreklu, ki jih sestavijo izvozniki iz Turčije, kot so izjava na računu, izjava o poreklu in navedba o poreklu.

Turški organi so zaprosili, da se izraz »Türkiye« uporablja tudi v dokazilih o poreklu in potrdilih o gibanju blaga A.TR. ter trgovinskih dokumentih za carinske namene, izdanih ali sestavljenih v državah članicah EU.

Evropska komisija zato do uradnega stališča EU o tej zadevi in v izogib oviranju pretoka blaga med Turčijo in EU, carinske uprave držav članic EU prosi, da:

• sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da ti dokumenti ne bodo zavrnjeni, ker se uporablja novo ime države »Türkiye«,
• seznanijo nacionalno poslovno skupnost o tej zahtevi za spremembo s strani Turčije.

Evropska komisija poudarja, da so turški organi zagotovili, da bodo njihovi carinski uradi še naprej sprejemali dokazila o poreklu in potrdila o gibanju blaga A.TR. s starim imenom, saj je potreben čas za prilagoditev tej spremembi.