410
Tožeča stranka, ki na podlagi podeljene koncesije za izkoriščanje gozdov opravlja sečnjo, spravilo in prodajo lesa iz gozdov v lasti Republike Slovenije v svojem imenu in za svoj račun, je (kot pravna oseba, ki po določbi 19. člena Pravilnika o uporabi zakona o prometnem davku gospodari z gozdovi) davčni zavezanec na podlagi določb ZPD in 19. člena Pravilnika o uporabi zakona o prometnem davku.
377
Kot izhaja iz seznama izvršilnih naslovov, je rok plačila po izvršilnem naslovu 4. 2. 2008. Izpodbijani sklep o izvršbi z dne 5. 2. 2008 je bil izdan zakonito, potem, ko dolžnik svoje obveznosti ni prostovoljno poravnal. Zato je očitani dan zamude tožniku v obliki zamudnih obresti (74,13 EUR) utemeljeno obračunan.
Tožnik ni z ničemer izkazal, da je imel namen dolg prostovoljno poravnati, pa ga ni mogel, ker so bila sredstva blokirana (npr. z nalogom banki za prenos sredstev na račun tožene stranke v roku za izpolnitev). Zato njegovi očitki, da ni mogel pravočasno plačati naloženega zneska davka zaradi po njegovem neupravičene blokade sredstev na transakcijskem računu v času od 11. 10. 2007 do 6. 2. 2008, na pravilnost v tej zadevi obravnavanega sklepa o davčni izvršbi, ne vplivajo.
398
ZDDV posebnih določb v zvezi z vračilom DDV s strani davčnega organa nima. To vprašanje ureja 105. člen Pravilnika o izvajanju ZDDV, ki omogoča prodajalcu, da za znesek vrnjenega davka (upravičenemu kupcu) popravi oz. zmanjša v davčnem obračunu prikazani izstopni davek. Ali bo to pravico tudi dejansko realiziral (v obliki vrnjenega DDV) pa je odvisno od odločitve davčnega organa, ki o vračilu tega davka odloča na podlagi podatkov iz evidence po 102. členu Pravilnika in overjenih izvirnikih obrazca DDV-VP. Organ pa o stvari odloči z upravnim aktom tj. z odločbo. Če o pravici do vračila DDV ni bilo odločeno (da bi bila o vračilu davka izdana odločba pa ne zatrjujeta niti tožnik niti tožena stranka) tudi za odločitev o tožnikovi obveznosti do plačila oziroma vračila tega (istega) zneska davka (z obrestmi), ni pravne podlage.
Davčni zavezanec ima pravico do vračila DDV le, če izkaže, da je davek tudi dejansko vrnil, dokazilo o vračilu...
414
V skladu z namenom 4. točke 26. člena ZDDV in 52. člena Pravilnika so plačila DDV oproščene samo tiste storitve oziroma vzgojno izobraževalni programi pri katerih naročniki oziroma udeleženci pridobijo javno veljavno izobrazbo, ki se izkazuje z javno listino. Presoja upravičenosti uveljavljanja davčne oprostitve temelji na ugotovitvi, ali se storitve vzgoje in izobraževanja opravljajo v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. V obravnavanem primeru so to določbe ZOFVI.
504
Zamudne obresti so na podlagi določb tedaj veljavnega ZDavP začele teči naslednji dan po poteku roka za plačilo davka po takrat veljavni obrestni meri in so nato tekle vse obdobje po obrestni meri na podlagi vsakokrat veljavnega predpisa, to je ZDavP, ZDavP-1 in ZDavP-2. Obračun zamudnih obresti je namreč odvisen od dneva nastanka zamude plačila davčne obveznosti, zato se določbe ZDavP-2 ne morejo uporabiti za obračun zamudnih obresti za tisto zamudo s plačilom davčnih obveznosti, ki je nastala pred njegovo uveljavitvijo.
V zvezi s sklicevanjem na zastaranje izterjave sodišče pripominja, da je bil tožniku dne 11. 12. 2006 osebno vročen sklep o davčni izvršbi z dne 29. 11. 2006, s katerim so se od njega terjale iste obveznosti. S tem je bil tek zastaranja pravice do izterjave pretrgan.
460
Po določbi 2. odstavka 381. člena ZDavP-2 se priglasitev opravi pred predvidenim datumom transakcije iz 48. člena ZDDPO-2. Za združitev ali delitev (transakcijo po 48. členu ZDDPO-2) se po navedeni določbi zakona šteje transakcija, ki se izvede v skladu z določili zakona, ki urejajo statusno preoblikovanje družb. Ta zakon (ZGD-1, člen 591) pa pravne posledice pripojitve, vključno s prenehanjem prevzetih družb veže na vpis pripojitve v sodni register in ne, kot navaja tožeča stranka, na datum izbrisa prevzete družbe ali na datum objave vpisa sklepa o izbrisu prevzete družbe. Rok za priglasitev, določen v 2. odstavku 381. člena ZDavP-2 je procesne narave. Za razlago, da je omenjeni rok prekluziven, pa po presoji sodišča v zakonu ni podlage.
389
Najemna pogodba je bila predložena pristojnemu upravnemu organu in iz nje jasno izhaja, da sta tožnik in najemnik sklenila najemno pogodbo za mesečno najemnino v višini, kot je določeno v 2. členu. Zato tudi po mnenju sodišča ne gre za situacijo iz 5. člena ZDDV glede obdavčitve uporabe blaga za neposlovne namene in ugotavljanje davčne osnove v smislu 6. točke 21. člena ZDDV, kar želi prikazati tožnik, ampak gre za obdavčitev najema v skladu s splošnimi določbami ZDDV (3. člen in 8. člen ZDDV, upoštevaje davčno osnovo po 1. odstavku 21. člena ZDDV).
393
Posamezno izplačilo je mogoče davčno obravnavati kot dohodek avtorja iz avtorskih pravic le, kolikor gre dejansko za tovrsten dohodek, tj. dohodek, ki ga avtor prejme za avtorsko delo (prenos avtorskih pravic). Trditveno in dokazno breme o tem pa je (bilo) tako v davčnem kot v sodnem postopku na tožnici. Zahtevam, ki izhajajo iz pravil o dokaznem bremenu, se stranka ne more izogniti z uveljavljanjem uporabe instituta ocene davčne osnove, kot zmotno meni tožnica.
Listine, ki jih je predložila tožnica v zvezi z obravnavanimi izplačili, je treba presoditi celostno in v medsebojni povezavi.
398
Za izpolnitev pogojev po 7. členu ZDDV je po presoji sodišča pomembno, da se podjetje ali del podjetja prenaša med davčnima zavezancema, predstavljati mora gospodarsko celoto, prevzemnik kot naslednik prenositelja pa mora nadaljevati z opravljanjem gospodarske dejavnosti, ne pa morda pridobljena sredstva kako drugače uporabiti, npr. prodati. Besedilo 2. odstavka 8. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV, o prenosu "sredstev in virov sredstev" je mogoče razlagati le v okviru, ki ga določa 7. člen ZDDV, ki govori o prenosu podjetja ali njegovega dela, in če razumemo podjetje tako, kot ga statusna teorija razlaga, da je to organizirano premoženje, namenjeno opravljanju dejavnosti, potem se pri prenosu podjetja prenesejo vse tiste obveznosti, ki jih podjetje v času prenosa ima, in zagotavljajo nadaljnjo opravljanje dejavnosti podjetja, v obravnavanem primeru je to na strani pasive trajni kapital.
424
V obravnavanem primeru je tožnik plovilo, ki ga je nabavil za opravljanje obdavčljive dejavnosti dajanja v najem (za kar je uveljavljal odbitek vstopnega DDV na začetku uporabe plovila), nehal uporabljati za namen dajanja v najem. S tem so se po presoji sodišča spremenili pogoji, ki so bili merodajni za odbitek vstopnega DDV na začetku uporabe plovila. Tožnik plovilo (ker ga je odtujil) ne bo več uporabljal za namene opravljanja dejavnosti, od katere se plačuje DDV (oziroma izjemoma tudi od oproščenega prometa v primerih iz 4. točke 40. člena ZDDV), kar pa je bil pogoj za uveljavljanje odbitka vstopnega DDV po 1. odstavku 40. člena ZDDV v povezavi s 5. odstavkom navedenega člena, kar pomeni, da so se glede na začetno stanje (maj 2000) naknadno spremenili pogoji, ki so bili merodajni za odbitek vstopnega DDV na začetku uporabe plovila. Iz tega razloga je po presoji sodišča nastala sprememba pogojev, merodajnih za obdavčenje po 2. odstavku 42. člena ZDDV.