Baza informacij za delovanje Partnerjev Mreže Modro Poslovanje

Finančna uprava je namreč zavzela stališče, da je skladno z 12. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb za davčno priznavanje odhodkov iz naslova rezervacij za tožbe bistveno, da so zoper davčnega zavezanca že podani tožbeni zahtevki; odhodki za oblikovanje rezervacij za tožbe v obdobju, ko se vložitev zahtevkov šele predvideva, pa so davčno nepriznani. 

Vrhovno sodišče je pritrdilo temu stališču in poudarilo, da se stroški, ki jih davčni zavezanci v svojih računovodskih izkazih oblikujejo za rezervacije, lahko davčno upoštevajo kot njihov odhodek le, če so kot rezervacije oblikovani v zvezi z že obstoječimi obveznostmi davčnega zavezanca, torej obveznostmi glede katerih v trenutku izdelave knjigovodskih oziroma računovodskih izkazov ni (več) dvoma, da obstojijo (MRS 37) - negotova sta le še čas zapadlosti obveznosti oziroma njen točen znesek. Tudi slednji je za davčnega zavezanca vsaj že ocenljiv. Stroški, ki jih (sicer lahko tudi povsem in posebej skrbni) davčni zavezanec oblikuje za rezervacije glede obveznosti, ki mu do konca leta še niso nastale, niso davčno priznani kot njegov odhodek.

Finančna uprava je namreč zavzela stališče, da je skladno z 12. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb za davčno priznavanje odhodkov iz naslova rezervacij za tožbe bistveno, da so zoper davčnega zavezanca že podani tožbeni zahtevki; odhodki za oblikovanje rezervacij za tožbe v obdobju, ko se vložitev zahtevkov šele predvideva, pa so davčno nepriznani. 

Vrhovno sodišče je pritrdilo temu stališču in poudarilo, da se stroški, ki jih davčni zavezanci v svojih računovodskih izkazih oblikujejo za rezervacije, lahko davčno upoštevajo kot njihov odhodek le, če so kot rezervacije oblikovani v zvezi z že obstoječimi obveznostmi davčnega zavezanca, torej obveznostmi glede katerih v trenutku izdelave knjigovodskih oziroma računovodskih izkazov ni (več) dvoma, da obstojijo (MRS 37) - negotova sta le še čas zapadlosti obveznosti oziroma njen točen znesek. Tudi slednji je za davčnega zavezanca vsaj že ocenljiv. Stroški, ki jih (sicer lahko tudi povsem in posebej skrbni) davčni zavezanec oblikuje za rezervacije glede obveznosti, ki mu do konca leta še niso nastale, niso davčno priznani kot njegov odhodek.

Finančna uprava je namreč zavzela stališče, da je skladno z 12. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb za davčno priznavanje odhodkov iz naslova rezervacij za tožbe bistveno, da so zoper davčnega zavezanca že podani tožbeni zahtevki; odhodki za oblikovanje rezervacij za tožbe v obdobju, ko se vložitev zahtevkov šele predvideva, pa so davčno nepriznani. 

Vrhovno sodišče je pritrdilo temu stališču in poudarilo, da se stroški, ki jih davčni zavezanci v svojih računovodskih izkazih oblikujejo za rezervacije, lahko davčno upoštevajo kot njihov odhodek le, če so kot rezervacije oblikovani v zvezi z že obstoječimi obveznostmi davčnega zavezanca, torej obveznostmi glede katerih v trenutku izdelave knjigovodskih oziroma računovodskih izkazov ni (več) dvoma, da obstojijo (MRS 37) - negotova sta le še čas zapadlosti obveznosti oziroma njen točen znesek. Tudi slednji je za davčnega zavezanca vsaj že ocenljiv. Stroški, ki jih (sicer lahko tudi povsem in posebej skrbni) davčni zavezanec oblikuje za rezervacije glede obveznosti, ki mu do konca leta še niso nastale, niso davčno priznani kot njegov odhodek.

Finančna uprava je namreč zavzela stališče, da je skladno z 12. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb za davčno priznavanje odhodkov iz naslova rezervacij za tožbe bistveno, da so zoper davčnega zavezanca že podani tožbeni zahtevki; odhodki za oblikovanje rezervacij za tožbe v obdobju, ko se vložitev zahtevkov šele predvideva, pa so davčno nepriznani. 

Vrhovno sodišče je pritrdilo temu stališču in poudarilo, da se stroški, ki jih davčni zavezanci v svojih računovodskih izkazih oblikujejo za rezervacije, lahko davčno upoštevajo kot njihov odhodek le, če so kot rezervacije oblikovani v zvezi z že obstoječimi obveznostmi davčnega zavezanca, torej obveznostmi glede katerih v trenutku izdelave knjigovodskih oziroma računovodskih izkazov ni (več) dvoma, da obstojijo (MRS 37) - negotova sta le še čas zapadlosti obveznosti oziroma njen točen znesek. Tudi slednji je za davčnega zavezanca vsaj že ocenljiv. Stroški, ki jih (sicer lahko tudi povsem in posebej skrbni) davčni zavezanec oblikuje za rezervacije glede obveznosti, ki mu do konca leta še niso nastale, niso davčno priznani kot njegov odhodek.

Finančna uprava je namreč zavzela stališče, da je skladno z 12. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb za davčno priznavanje odhodkov iz naslova rezervacij za tožbe bistveno, da so zoper davčnega zavezanca že podani tožbeni zahtevki; odhodki za oblikovanje rezervacij za tožbe v obdobju, ko se vložitev zahtevkov šele predvideva, pa so davčno nepriznani. 

Vrhovno sodišče je pritrdilo temu stališču in poudarilo, da se stroški, ki jih davčni zavezanci v svojih računovodskih izkazih oblikujejo za rezervacije, lahko davčno upoštevajo kot njihov odhodek le, če so kot rezervacije oblikovani v zvezi z že obstoječimi obveznostmi davčnega zavezanca, torej obveznostmi glede katerih v trenutku izdelave knjigovodskih oziroma računovodskih izkazov ni (več) dvoma, da obstojijo (MRS 37) - negotova sta le še čas zapadlosti obveznosti oziroma njen točen znesek. Tudi slednji je za davčnega zavezanca vsaj že ocenljiv. Stroški, ki jih (sicer lahko tudi povsem in posebej skrbni) davčni zavezanec oblikuje za rezervacije glede obveznosti, ki mu do konca leta še niso nastale, niso davčno priznani kot njegov odhodek.

Finančna uprava je namreč zavzela stališče, da je skladno z 12. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb za davčno priznavanje odhodkov iz naslova rezervacij za tožbe bistveno, da so zoper davčnega zavezanca že podani tožbeni zahtevki; odhodki za oblikovanje rezervacij za tožbe v obdobju, ko se vložitev zahtevkov šele predvideva, pa so davčno nepriznani. 

Vrhovno sodišče je pritrdilo temu stališču in poudarilo, da se stroški, ki jih davčni zavezanci v svojih računovodskih izkazih oblikujejo za rezervacije, lahko davčno upoštevajo kot njihov odhodek le, če so kot rezervacije oblikovani v zvezi z že obstoječimi obveznostmi davčnega zavezanca, torej obveznostmi glede katerih v trenutku izdelave knjigovodskih oziroma računovodskih izkazov ni (več) dvoma, da obstojijo (MRS 37) - negotova sta le še čas zapadlosti obveznosti oziroma njen točen znesek. Tudi slednji je za davčnega zavezanca vsaj že ocenljiv. Stroški, ki jih (sicer lahko tudi povsem in posebej skrbni) davčni zavezanec oblikuje za rezervacije glede obveznosti, ki mu do konca leta še niso nastale, niso davčno priznani kot njegov odhodek.

1. Konec tranzicijskega obdobja in obvezni prehod

• S 14. 12. 2025 ob 23:59:59 UTC se zaključuje tranzicijsko obdobje za prehod iz ECS-P2 v AES-P1.
• Od 15. 12. 2025 naprej so v veljavi izključno pravila in pogoji faze AES-P1, tranzicijska poslovna (Bxxxx) in tehnična (Exxxx) pravila prenehajo veljati.
• Prehod je obvezen za vse države članice EU in gospodarske subjekte.

2. Vpliv na elektronsko izmenjavo sporočil

• Vsa komunikacija z nacionalnimi izvoznimi sistemi (npr. SIAES2) bo potekala izključno po pravilih AES-P1, tako v skupni kot zunanji domeni.

3. Ključne vsebinske spremembe pri izpolnjevanju izvozne deklaracije (IE515):

a) Spremembe formatov podatkov

• Naslovi in identifikacijske številke:
  • Poštne številke (postcode) in naslovi so podaljšani (npr. iz an..9 na an..17, iz an..35 na an..70).
  • Oznake, reference in imena so podaljšane (npr. shipping marks iz an..42 na an..512, opis blaga iz an..280 na an..512).
• Masa in količine:
  • Format mase (grossMass, netMass) se spreminja iz n..11,3 na n..16,6.
  • Bruto masa je obvezna za vsak posamezen artikel/blago v deklaraciji, razen v primerih, ko pravila določajo izjemo (npr. če je število paketov 0, mora biti tudi bruto masa 0).
  • Pravilo R0994 določa, da mora biti bruto masa pošiljke večja ali enaka vsoti bruto mas vseh artiklov.
  • Število paketov (numberOfPackages) iz n..5 na n..8.
  • Statistična vrednost iz n..15,2 na n..16,2.

Sistem preverja skladnost med bruto maso, neto maso in številom paketov na tem nivoju.  Bruto masa je obvezna tudi na nivoju celotne pošiljke.

b) Spremembe pravil glede ponovitev (multiplicity)

• Večja dovoljena ponovitev podatkovnih skupin:
  • Predhodni dokument (PreviousDocument): iz '9x' na '99x'
  • TARIC dodatna koda (TARICAdditionalCode): iz '2x' na '99x'
  • Dodatni postopek (AdditionalProcedure/DangerousGoods): iz '1x' na '99x'
  • Transportni dokument (TransportDocument): iz '99x' na '9999x'

c) Spremembe pri obveznosti in validaciji podatkov

• Nova pravila za validacijo mase in paketov:
  • Upoštevati je treba pravila R0222, R0224, R0994 za povezavo med številom paketov in maso.
    • R0222: Če je število paketov enako 0, mora biti tudi bruto masa enaka 0.
    • R0224: Skupna bruto masa vseh artiklov ne sme biti manjša od skupne neto mase.
    • R0994: Bruto masa na nivoju pošiljke mora biti večja ali enaka vsoti bruto mas vseh artiklov.
  • Pravila R0219 in R0364 določajo povezavo med številom paketov in oznakami tovorkov (shipping marks).
• Obveznost določenih podatkov je vezana na scenarij in tip deklaracije.

d) Odstranjene ali spremenjene podatkovne skupine

• Nekatere podatkovne skupine so bile ukinjene ali prenesene na drug nivo.

Primeri: 

• Transportni dokument (TransportDocument): Namesto na nivoju postavke blaga (GoodsItem) se zdaj vpisuje na nivoju Pošiljke (Consignment).
• Dodatna sklicevanja (AdditionalReference), priložene listine (SupportingDocument), predhodni dokumenti (PreviousDocument): Lahko se vpisujejo na višjem nivoju, če se nanašajo na celotno pošiljko, ne le na posamezen artikel.

e) SIL (Spremna izvozna list