Search
× Search

Baza informacij za delovanje Partnerjev Mreže Modro Poslovanje

0 987

USRS sodba I U 713/2016

Pridobitev pravice do zmanjšanja davčne osnove izhodnega DDV iz 39. člena ZDDV-1 še ne pomeni, da davčni zavezanec z njo avtomatično pridobi tudi pravico do izplačila presežka davka, ki se lahko pojavi zaradi zmanjšanja davčne osnove. Pogojev za izplačilo presežka DDV tako ne ureja 39. člen ZDDV-1, temveč določbe 73. člena ZDDV-1 in 97. člena ZDavP-2. Iz njih pa izhaja, da se presežek izhodnega DDV, ki nastane zaradi zmanjšanja davčne osnove, lahko davčnemu zavezancu izplača le, če je davčni zavezanec izhodni DDV, ki ga je zmanjšal, predhodno plačal ter pod nadaljnjim pogojem, da davčni zavezanec nima zapadlega drugega davčnega dolga.
0 821

USRS sodba I U 986/2016

Upravni organ najprej preizkusi zahtevo in jo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi postopek (upravni ali sodni), ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
0 18

Uvedba evidenc obračunanega DDV in odbitka DDV – učinkovito orodje za boj proti davčnim utajam

Če davčni organ ugotovi, da je dobava blaga ali storitev sestavni del transakcij, katerih namen je izogibanje plačilu DDV, obvesti davčnega zavezanca, ki sodeluje v teh transakcijah, o obstoju teh okoliščin in njegovi solidarni odgovornosti za plačilo DDV, če bo še naprej udeležen v takih transakcijah. Od dneva prejema obvestila davčnega organa se šteje, da je davčni zavezanec vedel, da z nakupom sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV (drugi odstavek 76.b člena Zakon o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1)). 

V primeru, da bo zavezanec, po prejemu takšnega opozorilnega pisma, še naprej sodeloval pri nakupih z navedenimi izdajatelji računov, bo solidarno odgovoren za plačilo DDV, ki ga je ali bi ga moral dobavitelj obračunati in plačati. 

Več o odgovornosti gospodarskih subjektov za plačilo utajenih davčnih obveznosti.

 Cilj navedenih aktivnosti je vzpostavitev pravočasnosti in pravilnosti obračunanega DDV ter odprava nepravilnosti pri poročanju. Zavezance pozivamo, da v izogib težavam pri bodočem poročanju preverijo podatke, o katerih so poročali, odpravijo nepravilnosti pri izvedenem poročanju ter preverijo sodelovanje s poslovnimi partnerji. 

Z odkrivanjem in s strožjo  obravnavo zavezancev, ki kršijo davčne predpise, se omogoča enake pogoje poslovanja ter konkurenčnost za vse DDV zavezance v Republiki Sloveniji. 

0 18

Uvedba evidenc obračunanega DDV in odbitka DDV – učinkovito orodje za boj proti davčnim utajam

Če davčni organ ugotovi, da je dobava blaga ali storitev sestavni del transakcij, katerih namen je izogibanje plačilu DDV, obvesti davčnega zavezanca, ki sodeluje v teh transakcijah, o obstoju teh okoliščin in njegovi solidarni odgovornosti za plačilo DDV, če bo še naprej udeležen v takih transakcijah. Od dneva prejema obvestila davčnega organa se šteje, da je davčni zavezanec vedel, da z nakupom sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV (drugi odstavek 76.b člena Zakon o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1)). 

V primeru, da bo zavezanec, po prejemu takšnega opozorilnega pisma, še naprej sodeloval pri nakupih z navedenimi izdajatelji računov, bo solidarno odgovoren za plačilo DDV, ki ga je ali bi ga moral dobavitelj obračunati in plačati. 

Več o odgovornosti gospodarskih subjektov za plačilo utajenih davčnih obveznosti.

 Cilj navedenih aktivnosti je vzpostavitev pravočasnosti in pravilnosti obračunanega DDV ter odprava nepravilnosti pri poročanju. Zavezance pozivamo, da v izogib težavam pri bodočem poročanju preverijo podatke, o katerih so poročali, odpravijo nepravilnosti pri izvedenem poročanju ter preverijo sodelovanje s poslovnimi partnerji. 

Z odkrivanjem in s strožjo  obravnavo zavezancev, ki kršijo davčne predpise, se omogoča enake pogoje poslovanja ter konkurenčnost za vse DDV zavezance v Republiki Sloveniji. 

0 20

Uvedba evidenc obračunanega DDV in odbitka DDV – učinkovito orodje za boj proti davčnim utajam

Če davčni organ ugotovi, da je dobava blaga ali storitev sestavni del transakcij, katerih namen je izogibanje plačilu DDV, obvesti davčnega zavezanca, ki sodeluje v teh transakcijah, o obstoju teh okoliščin in njegovi solidarni odgovornosti za plačilo DDV, če bo še naprej udeležen v takih transakcijah. Od dneva prejema obvestila davčnega organa se šteje, da je davčni zavezanec vedel, da z nakupom sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV (drugi odstavek 76.b člena Zakon o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1)). 

V primeru, da bo zavezanec, po prejemu takšnega opozorilnega pisma, še naprej sodeloval pri nakupih z navedenimi izdajatelji računov, bo solidarno odgovoren za plačilo DDV, ki ga je ali bi ga moral dobavitelj obračunati in plačati. 

Več o odgovornosti gospodarskih subjektov za plačilo utajenih davčnih obveznosti.

 Cilj navedenih aktivnosti je vzpostavitev pravočasnosti in pravilnosti obračunanega DDV ter odprava nepravilnosti pri poročanju. Zavezance pozivamo, da v izogib težavam pri bodočem poročanju preverijo podatke, o katerih so poročali, odpravijo nepravilnosti pri izvedenem poročanju ter preverijo sodelovanje s poslovnimi partnerji. 

Z odkrivanjem in s strožjo  obravnavo zavezancev, ki kršijo davčne predpise, se omogoča enake pogoje poslovanja ter konkurenčnost za vse DDV zavezance v Republiki Sloveniji. 

0 16

Uvedba evidenc obračunanega DDV in odbitka DDV – učinkovito orodje za boj proti davčnim utajam

Če davčni organ ugotovi, da je dobava blaga ali storitev sestavni del transakcij, katerih namen je izogibanje plačilu DDV, obvesti davčnega zavezanca, ki sodeluje v teh transakcijah, o obstoju teh okoliščin in njegovi solidarni odgovornosti za plačilo DDV, če bo še naprej udeležen v takih transakcijah. Od dneva prejema obvestila davčnega organa se šteje, da je davčni zavezanec vedel, da z nakupom sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV (drugi odstavek 76.b člena Zakon o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1)). 

V primeru, da bo zavezanec, po prejemu takšnega opozorilnega pisma, še naprej sodeloval pri nakupih z navedenimi izdajatelji računov, bo solidarno odgovoren za plačilo DDV, ki ga je ali bi ga moral dobavitelj obračunati in plačati. 

Več o odgovornosti gospodarskih subjektov za plačilo utajenih davčnih obveznosti.

 Cilj navedenih aktivnosti je vzpostavitev pravočasnosti in pravilnosti obračunanega DDV ter odprava nepravilnosti pri poročanju. Zavezance pozivamo, da v izogib težavam pri bodočem poročanju preverijo podatke, o katerih so poročali, odpravijo nepravilnosti pri izvedenem poročanju ter preverijo sodelovanje s poslovnimi partnerji. 

Z odkrivanjem in s strožjo  obravnavo zavezancev, ki kršijo davčne predpise, se omogoča enake pogoje poslovanja ter konkurenčnost za vse DDV zavezance v Republiki Sloveniji. 

0 15

Uvedba evidenc obračunanega DDV in odbitka DDV – učinkovito orodje za boj proti davčnim utajam

Če davčni organ ugotovi, da je dobava blaga ali storitev sestavni del transakcij, katerih namen je izogibanje plačilu DDV, obvesti davčnega zavezanca, ki sodeluje v teh transakcijah, o obstoju teh okoliščin in njegovi solidarni odgovornosti za plačilo DDV, če bo še naprej udeležen v takih transakcijah. Od dneva prejema obvestila davčnega organa se šteje, da je davčni zavezanec vedel, da z nakupom sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV (drugi odstavek 76.b člena Zakon o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1)). 

V primeru, da bo zavezanec, po prejemu takšnega opozorilnega pisma, še naprej sodeloval pri nakupih z navedenimi izdajatelji računov, bo solidarno odgovoren za plačilo DDV, ki ga je ali bi ga moral dobavitelj obračunati in plačati. 

Več o odgovornosti gospodarskih subjektov za plačilo utajenih davčnih obveznosti.

 Cilj navedenih aktivnosti je vzpostavitev pravočasnosti in pravilnosti obračunanega DDV ter odprava nepravilnosti pri poročanju. Zavezance pozivamo, da v izogib težavam pri bodočem poročanju preverijo podatke, o katerih so poročali, odpravijo nepravilnosti pri izvedenem poročanju ter preverijo sodelovanje s poslovnimi partnerji. 

Z odkrivanjem in s strožjo  obravnavo zavezancev, ki kršijo davčne predpise, se omogoča enake pogoje poslovanja ter konkurenčnost za vse DDV zavezance v Republiki Sloveniji. 

0 31

Uvedba faze 5 NCTS – konec prehodnega obdobja

21. 1. 2025 se izteče prehodno obdobje za uvedbo faze 5 NCTS. Ob tem velja spomniti, da s tem dnem prenehajo veljati prehodna pravila in da je prehod v fazo 5 NCTS obvezen za vse države članice EU, države pogodbenice Konvencije o skupnem tranzitnem postopku in gospodarske subjekte. 

Nekatere nove funkcionalnosti v NCTS, ki bodo stopile v veljavo 21. januarja 2025, ko se konča prehodno obdobje, so:

  • Nova struktura tranzitne deklaracije: glava, glavna pošiljka, interne pošiljke in postavke interne pošiljke. Uporaba več internih pošiljk bo omogočala deklariranje več različnih pošiljateljev oz. prejemnikov, ki pripadajo eni glavni pošiljki.
  • Vzpostavitev vmesnika z avtomatiziranim sistemom izvoza (AES).
  • Vložitev deklaracije pred predložitvijo blaga.
  • Vložitev deklaracije z manjšim naborom podatkov (potrebno je dovoljenje carinskih organov). 
  • Obvezna uporaba 6-mestne oznake harmoniziranega sistema (HS). Izjema je postopek tranzita na podlagi zvezka TIR, kadar tranzit ne sledi izvozu.
  • Obvezen vnos neto teže v postavko interne pošiljke v primeru, ko tranzit sledi izvozu (predhodni dokument N830).
  • Predložitev referenčne številke gibanja (MRN) v elektronski obliki vsem vključenim carinskim uradom (urad tranzita, namembni urad…). Tiskanje spremne tranzitne listine (STL) bo opcijsko.
  • Novi vlogi carinskih uradov: urad izstopa v tranzitu (varnost in varstvo) in urad evidentiranja izrednih dogodkov. Postopek vnosa izrednih dogodkov v NCTS bo zamenjal ročno vpisovanje podatkov na STL in dostavo podatkov namembnemu uradu z IE007.
0 29

Uvedba faze 5 NCTS – konec prehodnega obdobja

21. 1. 2025 se izteče prehodno obdobje za uvedbo faze 5 NCTS. Ob tem velja spomniti, da s tem dnem prenehajo veljati prehodna pravila in da je prehod v fazo 5 NCTS obvezen za vse države članice EU, države pogodbenice Konvencije o skupnem tranzitnem postopku in gospodarske subjekte. 

Nekatere nove funkcionalnosti v NCTS, ki bodo stopile v veljavo 21. januarja 2025, ko se konča prehodno obdobje, so:

  • Nova struktura tranzitne deklaracije: glava, glavna pošiljka, interne pošiljke in postavke interne pošiljke. Uporaba več internih pošiljk bo omogočala deklariranje več različnih pošiljateljev oz. prejemnikov, ki pripadajo eni glavni pošiljki.
  • Vzpostavitev vmesnika z avtomatiziranim sistemom izvoza (AES).
  • Vložitev deklaracije pred predložitvijo blaga.
  • Vložitev deklaracije z manjšim naborom podatkov (potrebno je dovoljenje carinskih organov). 
  • Obvezna uporaba 6-mestne oznake harmoniziranega sistema (HS). Izjema je postopek tranzita na podlagi zvezka TIR, kadar tranzit ne sledi izvozu.
  • Obvezen vnos neto teže v postavko interne pošiljke v primeru, ko tranzit sledi izvozu (predhodni dokument N830).
  • Predložitev referenčne številke gibanja (MRN) v elektronski obliki vsem vključenim carinskim uradom (urad tranzita, namembni urad…). Tiskanje spremne tranzitne listine (STL) bo opcijsko.
  • Novi vlogi carinskih uradov: urad izstopa v tranzitu (varnost in varstvo) in urad evidentiranja izrednih dogodkov. Postopek vnosa izrednih dogodkov v NCTS bo zamenjal ročno vpisovanje podatkov na STL in dostavo podatkov namembnemu uradu z IE007.
0 29

Uvedba faze 5 NCTS – konec prehodnega obdobja

21. 1. 2025 se izteče prehodno obdobje za uvedbo faze 5 NCTS. Ob tem velja spomniti, da s tem dnem prenehajo veljati prehodna pravila in da je prehod v fazo 5 NCTS obvezen za vse države članice EU, države pogodbenice Konvencije o skupnem tranzitnem postopku in gospodarske subjekte. 

Nekatere nove funkcionalnosti v NCTS, ki bodo stopile v veljavo 21. januarja 2025, ko se konča prehodno obdobje, so:

  • Nova struktura tranzitne deklaracije: glava, glavna pošiljka, interne pošiljke in postavke interne pošiljke. Uporaba več internih pošiljk bo omogočala deklariranje več različnih pošiljateljev oz. prejemnikov, ki pripadajo eni glavni pošiljki.
  • Vzpostavitev vmesnika z avtomatiziranim sistemom izvoza (AES).
  • Vložitev deklaracije pred predložitvijo blaga.
  • Vložitev deklaracije z manjšim naborom podatkov (potrebno je dovoljenje carinskih organov). 
  • Obvezna uporaba 6-mestne oznake harmoniziranega sistema (HS). Izjema je postopek tranzita na podlagi zvezka TIR, kadar tranzit ne sledi izvozu. V izogib težavam se priporoča, da se poskuša pridobiti podatek o 6-mestni oznaki iz tistih deklaracij za predhodne postopke, kjer je ta podatek že obvezen (npr. vstopna skupna deklaracija – VSD ali izvozna deklaracija…), tako da se ta podatek zagotovi skozi povezljivost predhodnih carinskih formalnosti.
  • Obvezen vnos neto teže v postavko interne pošiljke v primeru, ko tranzit sledi izvozu (predhodni dokument N830).
  • Predložitev referenčne številke gibanja (MRN) v elektronski obliki vsem vključenim carinskim uradom (urad tranzita, namembni urad…). Tiskanje spremne tranzitne listine (STL) bo opcijsko.
  • Novi vlogi carinskih uradov: urad izstopa v tranzitu (varnost in varstvo) in urad evidentiranja izrednih dogodkov. Postopek vnosa izrednih dogodkov v NCTS bo zamenjal ročno vpisovanje podatkov na STL in dostavo podatkov namembnemu uradu z IE007.
RSS
First37053706370737083710371237133714Last

Poišči članke o davkih v bazi Modro poslovanje

Terms Of UsePrivacy StatementCopyright 2014-2014 by Srobotnik d.o.o.
Back To Top