725
Organ napačno razlaga institut stavbne pravice. Imetnik stavbne pravice je lastnik zgradbe, ki stoji na zemljišču, na katerem ima stavbno pravico, to zemljišče pa je v lasti nekoga drugega. Ustanovitev stavbne pravice res ne pomeni prenosa lastninske pravice na zemljišču, vendar pa je odločitev v predmetni zadevi odvisna od okoliščine, kdo je lastnik stavbe oziroma poslovnih prostorov (156. člen ZDO).
35
Po presoji sodišča je za določitev elektrointenzivnosti oziroma s tem povezanega prispevka bistvena količina porabljene električne energije, ki mora biti za vse končne odjemalce opredeljena enako, kar se odraža skozi končni znesek za plačilo dobavljene električne energije. V primeru, če se zavezancem za DDV za namen ugotovitve elektrointenzivnosti plačani davek ne bi upošteval, bi to posledično pomenilo, da bi morali končni odjemalci električne energije v primerjavi s tistimi, ki niso zavezanci za DDV, porabiti 22% električne energije več, da bi dosegli enako stopnjo elektrointenzivnosti.
27
Sodišče tako zaključuje, da se za pravilno opredelitev stroškov končnega odjemalca električne energije v smislu druge alineje 2. člena Uredbe 46/15, ki se upošteva pri izračunu elektro-intenzivnosti, upošteva tudi plačani DDV, ne glede na to, da ga sicer lahko zavezanec za DDV ob upoštevanju pogojev, določenih v 67. členu ZDDV-1, uveljavlja kot odbitek vstopnega davka ali ne.
27
Strošek končnega odjemalca za porabo električne energije predstavlja celotni znesek, ki ga je končni odjemalec plačal za porabljeno električno energijo (z izjemo stroškov prekomerne prevzete jalove energije), kar vključuje tudi DDV.
12
Tožnik zatrjuje, da vozilo čaka na popravilo ter se bo nato registriralo, kar pa ni razlog zaradi katerega tožnik ne bi bil dolžan plačevati dajatev za odjavljeno vozilo.
318
Stroške za prevoz in prehrano ter olajšavo za čezmejne delovne migrante je tožeča stranka po (neprerekanih) podatkih spisov uveljavljala šele v pritožbi zoper izpodbijano odmerno odločbo, torej šele v pritožbi zoper v ponovljenem postopku odločanja izdano odmerno odločbo. To pomeni, da v obravnavani zadevi vprašanje pravočasnosti vložitve davčne napovedi in vprašanje izračuna davčne osnove za odmero dohodnine ter v tej zvezi vprašanje pravočasnosti uveljavljanja olajšave za vzdrževane družinske člane, ne glede na določbo drugega odstavka 271. člena v zvezi z šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2, ne pride v poštev.
299
Roki in prekluzije, ki jih določa ZDavP-2 v 267., 270., 271. in 288. členu niso materialnopravne odločbe, ki bi urejale materialnopravna pravila odmere dohodnine (kar ureja ZDoh-2), temveč urejajo zgolj procesne možnosti in omejitve, ki se nanašajo prav na primere pravočasnega uveljavljanja davčnih obveznosti. Zato te določbe za primer odločanja o obveznosti plačila dohodnine na podlagi vložene davčne napovedi na podlagi samoprijave skladno s 63. členom ZDavP-2 niso uporabljive.
228
V obravnavanem primeru bi tožena stranka morala navesti konkretno, katero dejanje uradnega davčnega organa je pretrgalo zastaralni rok ter datum, kdaj je bil dolžnik o tem obveščen. Splošna navedba tožene stranke v obrazložitvi, da se je kontinuirano izvrševala terjana obveznost, ne zadosti standardu obrazloženosti po določilu 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.
781
Ker je bila višina izplačane garancije odvisna od vrednosti tožnikovega portfelja (banka je plačala le razliko med zneskom dogovorjene garancije in vrednostjo portfelja na dan izplačila), je tožena stranka pravilno zaključila, da navedeno plačilo predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek oziroma odškodnino, torej pokritje izgube, ki je tožniku nastala na podlagi osnovne pogodbe o gospodarjenju z vrednotnimi papirji. Tak dohodek pa pomeni dohodek v smislu 11. točke 105. člena ZDoh-2, ki je obdavčen z dohodnino.
28
Uredba o izvajanju ukrepa odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih med drugim določa, da mora vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis izpolnjevati tudi pogoj v 11. točki 5. člena Uredbe, in sicer da ima lahko ob oddaji vloge na javni razpis do 50 EUR neporavnanih davčnih obveznosti do države. Nedavčnih obveznosti do države ali občine javni razpis in Uredba ne omenjata, zato upravni organ ni imel podlage, da termin davčnih obveznosti razširi tudi na neplačane nedavčne obveznosti.