Baza informacij za delovanje Partnerjev Mreže Modro Poslovanje

Uvoznik iz druge države članice, ki deklarira carinski postopek 42/63, ima možnost, da pridobi slovensko identifikacijsko številko za DDV ali pa imenuje davčnega zastopnika za navedeni carinski postopek. Če se uvoznik odloči in pridobi slovensko identifikacijsko številko za DDV, jo mora v carinskih postopkih 42/63 tudi uporabljati in dodatno ne imenuje davčnega zastopnika za ta postopek. Uvoznik mora poročati dobave znotraj Unije v obrazcu RP-O pod identifikacijsko številko za DDV, ki jo je pridobil v Sloveniji in ne pod identifikacijsko številko davčnega zastopnika.

Postopanje je opredeljeno tudi v tretjem odstavku 8. točke Navodila št. 3/2020, kjer je opredeljeno:

»Kadar je uvoznik iz druge države članice identificiran za namene DDV v Sloveniji, se mora pod oznako FR1 navesti njegova slovenska identifikacijska številka za DDV. Ker je identificiran za namene DDV v Sloveniji, tudi ne potrebuje in ne imenuje davčnega zastopnika za postopek 42.«.

Pred oddajo pooblastila za davčnega zastopnika v carinskem postopku 42/63 je treba preveriti, da uvoznik ne razpolaga s slovensko identifikacijsko številko za DDV.  

Uvoznik pa ima lahko »splošnega« davčnega zastopnika iz 4. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost.

Uvoznik iz druge države članice, ki deklarira carinski postopek 42/63, ima možnost, da pridobi slovensko identifikacijsko številko za DDV ali pa imenuje davčnega zastopnika za navedeni carinski postopek. Če se uvoznik odloči in pridobi slovensko identifikacijsko številko za DDV, jo mora v carinskih postopkih 42/63 tudi uporabljati in dodatno ne imenuje davčnega zastopnika za ta postopek. Uvoznik mora poročati dobave znotraj Unije v obrazcu RP-O pod identifikacijsko številko za DDV, ki jo je pridobil v Sloveniji in ne pod identifikacijsko številko davčnega zastopnika.

Postopanje je opredeljeno tudi v tretjem odstavku 8. točke Navodila št. 3/2020, kjer je opredeljeno:

»Kadar je uvoznik iz druge države članice identificiran za namene DDV v Sloveniji, se mora pod oznako FR1 navesti njegova slovenska identifikacijska številka za DDV. Ker je identificiran za namene DDV v Sloveniji, tudi ne potrebuje in ne imenuje davčnega zastopnika za postopek 42.«.

Pred oddajo pooblastila za davčnega zastopnika v carinskem postopku 42/63 je treba preveriti, da uvoznik ne razpolaga s slovensko identifikacijsko številko za DDV.  

Uvoznik pa ima lahko »splošnega« davčnega zastopnika iz 4. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost.

Uvoznik iz druge države članice, ki deklarira carinski postopek 42/63, ima možnost, da pridobi slovensko identifikacijsko številko za DDV ali pa imenuje davčnega zastopnika za navedeni carinski postopek. Če se uvoznik odloči in pridobi slovensko identifikacijsko številko za DDV, jo mora v carinskih postopkih 42/63 tudi uporabljati in dodatno ne imenuje davčnega zastopnika za ta postopek. Uvoznik mora poročati dobave znotraj Unije v obrazcu RP-O pod identifikacijsko številko za DDV, ki jo je pridobil v Sloveniji in ne pod identifikacijsko številko davčnega zastopnika.

Postopanje je opredeljeno tudi v tretjem odstavku 8. točke Navodila št. 3/2020, kjer je opredeljeno:

»Kadar je uvoznik iz druge države članice identificiran za namene DDV v Sloveniji, se mora pod oznako FR1 navesti njegova slovenska identifikacijska številka za DDV. Ker je identificiran za namene DDV v Sloveniji, tudi ne potrebuje in ne imenuje davčnega zastopnika za postopek 42.«.

Pred oddajo pooblastila za davčnega zastopnika v carinskem postopku 42/63 je treba preveriti, da uvoznik ne razpolaga s slovensko identifikacijsko številko za DDV.  

Uvoznik pa ima lahko »splošnega« davčnega zastopnika iz 4. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost.

Uvoznik iz druge države članice, ki deklarira carinski postopek 42/63, ima možnost, da pridobi slovensko identifikacijsko številko za DDV ali pa imenuje davčnega zastopnika za navedeni carinski postopek. Če se uvoznik odloči in pridobi slovensko identifikacijsko številko za DDV, jo mora v carinskih postopkih 42/63 tudi uporabljati in dodatno ne imenuje davčnega zastopnika za ta postopek. Uvoznik mora poročati dobave znotraj Unije v obrazcu RP-O pod identifikacijsko številko za DDV, ki jo je pridobil v Sloveniji in ne pod identifikacijsko številko davčnega zastopnika.

Postopanje je opredeljeno tudi v tretjem odstavku 8. točke Navodila št. 3/2020, kjer je opredeljeno:

»Kadar je uvoznik iz druge države članice identificiran za namene DDV v Sloveniji, se mora pod oznako FR1 navesti njegova slovenska identifikacijska številka za DDV. Ker je identificiran za namene DDV v Sloveniji, tudi ne potrebuje in ne imenuje davčnega zastopnika za postopek 42.«.

Pred oddajo pooblastila za davčnega zastopnika v carinskem postopku 42/63 je treba preveriti, da uvoznik ne razpolaga s slovensko identifikacijsko številko za DDV.  

Uvoznik pa ima lahko »splošnega« davčnega zastopnika iz 4. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost.

Ustna nota je bila 1. junija 2022 poslana tudi Evropski komisiji, s katero je bila EU pozvana, da uporablja »Republic of Türkiye« kot novo uradno ime za »Republic of Turkey« v angleščini, in da se lahko beseda »Türkiye« uporablja tudi za sklicevanje na »Republic of Türkiye« kot kratko različico imena države.

Turško ministrstvo ta trgovino – Generalni direktorat za mednarodne sporazume in odnose z EU, je dne 5. julija 2022 obvestilo Evropsko komisijo (DG TAXUD), da je treba to spremembo imena države upoštevati tudi v ustreznih delih dokazil o poreklu in potrdil o gibanju blaga A.TR., v katerih se navede ime države. Turško ministrstvo za trgovino in drugi pooblaščeni javni subjekti so pričeli izdajati te dokumente tako, da se za Turčijo uporablja samo beseda »Türkiye«. Do zaključka tehničnih dogovorov bodo vsi dokumenti, izdani v Turčiji, vsebovali samo besedo »Türkiye«.

Enaka sprememba se uporablja za dokazila o poreklu, ki jih sestavijo izvozniki iz Turčije, kot so izjava na računu, izjava o poreklu in navedba o poreklu.

Turški organi so zaprosili, da se izraz »Türkiye« uporablja tudi v dokazilih o poreklu in potrdilih o gibanju blaga A.TR. ter trgovinskih dokumentih za carinske namene, izdanih ali sestavljenih v državah članicah EU.

Evropska komisija zato do uradnega stališča EU o tej zadevi in v izogib oviranju pretoka blaga med Turčijo in EU, carinske uprave držav članic EU prosi, da:

• sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da ti dokumenti ne bodo zavrnjeni, ker se uporablja novo ime države »Türkiye«,
• seznanijo nacionalno poslovno skupnost o tej zahtevi za spremembo s strani Turčije.

Evropska komisija poudarja, da so turški organi zagotovili, da bodo njihovi carinski uradi še naprej sprejemali dokazila o poreklu in potrdila o gibanju blaga A.TR. s starim imenom, saj je potreben čas za prilagoditev tej spremembi.

Ustna nota je bila 1. junija 2022 poslana tudi Evropski komisiji, s katero je bila EU pozvana, da uporablja »Republic of Türkiye« kot novo uradno ime za »Republic of Turkey« v angleščini, in da se lahko beseda »Türkiye« uporablja tudi za sklicevanje na »Republic of Türkiye« kot kratko različico imena države.

Turško ministrstvo ta trgovino – Generalni direktorat za mednarodne sporazume in odnose z EU, je dne 5. julija 2022 obvestilo Evropsko komisijo (DG TAXUD), da je treba to spremembo imena države upoštevati tudi v ustreznih delih dokazil o poreklu in potrdil o gibanju blaga A.TR., v katerih se navede ime države. Turško ministrstvo za trgovino in drugi pooblaščeni javni subjekti so pričeli izdajati te dokumente tako, da se za Turčijo uporablja samo beseda »Türkiye«. Do zaključka tehničnih dogovorov bodo vsi dokumenti, izdani v Turčiji, vsebovali samo besedo »Türkiye«.

Enaka sprememba se uporablja za dokazila o poreklu, ki jih sestavijo izvozniki iz Turčije, kot so izjava na računu, izjava o poreklu in navedba o poreklu.

Turški organi so zaprosili, da se izraz »Türkiye« uporablja tudi v dokazilih o poreklu in potrdilih o gibanju blaga A.TR. ter trgovinskih dokumentih za carinske namene, izdanih ali sestavljenih v državah članicah EU.

Evropska komisija zato do uradnega stališča EU o tej zadevi in v izogib oviranju pretoka blaga med Turčijo in EU, carinske uprave držav članic EU prosi, da:

• sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da ti dokumenti ne bodo zavrnjeni, ker se uporablja novo ime države »Türkiye«,
• seznanijo nacionalno poslovno skupnost o tej zahtevi za spremembo s strani Turčije.

Evropska komisija poudarja, da so turški organi zagotovili, da bodo njihovi carinski uradi še naprej sprejemali dokazila o poreklu in potrdila o gibanju blaga A.TR. s starim imenom, saj je potreben čas za prilagoditev tej spremembi.

Ustna nota je bila 1. junija 2022 poslana tudi Evropski komisiji, s katero je bila EU pozvana, da uporablja »Republic of Türkiye« kot novo uradno ime za »Republic of Turkey« v angleščini, in da se lahko beseda »Türkiye« uporablja tudi za sklicevanje na »Republic of Türkiye« kot kratko različico imena države.

Turško ministrstvo ta trgovino – Generalni direktorat za mednarodne sporazume in odnose z EU, je dne 5. julija 2022 obvestilo Evropsko komisijo (DG TAXUD), da je treba to spremembo imena države upoštevati tudi v ustreznih delih dokazil o poreklu in potrdil o gibanju blaga A.TR., v katerih se navede ime države. Turško ministrstvo za trgovino in drugi pooblaščeni javni subjekti so pričeli izdajati te dokumente tako, da se za Turčijo uporablja samo beseda »Türkiye«. Do zaključka tehničnih dogovorov bodo vsi dokumenti, izdani v Turčiji, vsebovali samo besedo »Türkiye«.

Enaka sprememba se uporablja za dokazila o poreklu, ki jih sestavijo izvozniki iz Turčije, kot so izjava na računu, izjava o poreklu in navedba o poreklu.

Turški organi so zaprosili, da se izraz »Türkiye« uporablja tudi v dokazilih o poreklu in potrdilih o gibanju blaga A.TR. ter trgovinskih dokumentih za carinske namene, izdanih ali sestavljenih v državah članicah EU.

Evropska komisija zato do uradnega stališča EU o tej zadevi in v izogib oviranju pretoka blaga med Turčijo in EU, carinske uprave držav članic EU prosi, da:

• sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da ti dokumenti ne bodo zavrnjeni, ker se uporablja novo ime države »Türkiye«,
• seznanijo nacionalno poslovno skupnost o tej zahtevi za spremembo s strani Turčije.

Evropska komisija poudarja, da so turški organi zagotovili, da bodo njihovi carinski uradi še naprej sprejemali dokazila o poreklu in potrdila o gibanju blaga A.TR. s starim imenom, saj je potreben čas za prilagoditev tej spremembi.

Tudi družbeniki, ki so obvezno zavarovani iz naslova lastništva družbe morajo za opravljanje dela v tej družbi imeti sklenjeno ustrezno pogodbo (tako za vodenje, kot tudi za vsa druga dela, ki jih opravljajo v okviru registrirane dejavnosti). Pri tem davčne zavezance opozarjamo, da za davčno obravnavo dohodka ni odločilna vrsta pogodbe, temveč vsebina dohodka. Dohodki družbenika, ki jih prejme od družbe za opravljanje funkcije poslovodenja, se obdavčijo kot dohodek iz delovnega razmerja po 1. točki drugega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2. Dohodki, prejeti iz naslova drugih opravljenih del za družbo, se obdavčijo kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2. Podrobno pojasnilo v zvezi z davčno obravnano dohodkov je objavljeno na spletnih straneh FURS. Pripominjamo, da se kot dohodek obravnava tudi morebitno plačilo prispevkov, če jih za družbenika plača družba v svoje breme, na osnovi obrazca OPSVL. 

Za izplačan dohodek in nudene ugodnosti družbenikom mora plačnik davka predložiti REK obrazec. Nepredložitev REK obrazca predstavlja prekršek po 2. točki prvega odstavka 397. člena ZDavP-2, za katerega je predpisana globa od 450 do 30.000 EUR, odvisno od statusa in velikosti zavezanca. Prav tako je za ta prekršek predpisana globa za odgovorno osebo od 400 do 4.000 EUR, odvisno od statusa in velikosti zavezanca. 

S tem obvestilom bi vas radi opozorili na pravočasno in pravilno izpolnjevanje davčnih obveznosti in vas hkrati seznanili, da Zakon o davčnem postopku- ZDavP-2 omogoča davčnemu zavezancu predložitev REK obrazca oziroma popravljenega REK obrazca tudi na podlagi samoprijave, ki mora biti oddana pred pričetkom nadzora. Institut samoprijave zavezancem za davek omogoča, da sami odpravijo morebitne pozneje ugotovljene nepravilnosti v obračunih davka in davčnih napovedih in to sporočijo finančni upravi. Zavezanec v tem primeru ni odgovoren za prekršek, mora pa izpolniti svojo realno davčno obveznost. 

Več o samoprijavi.

Tudi družbeniki, ki so obvezno zavarovani iz naslova lastništva družbe morajo za opravljanje dela v tej družbi imeti sklenjeno ustrezno pogodbo (tako za vodenje, kot tudi za vsa druga dela, ki jih opravljajo v okviru registrirane dejavnosti). Pri tem davčne zavezance opozarjamo, da za davčno obravnavo dohodka ni odločilna vrsta pogodbe, temveč vsebina dohodka. Dohodki družbenika, ki jih prejme od družbe za opravljanje funkcije poslovodenja, se obdavčijo kot dohodek iz delovnega razmerja po 1. točki drugega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2. Dohodki, prejeti iz naslova drugih opravljenih del za družbo, se obdavčijo kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2. Podrobno pojasnilo v zvezi z davčno obravnano dohodkov je objavljeno na spletnih straneh FURS. Pripominjamo, da se kot dohodek obravnava tudi morebitno plačilo prispevkov, če jih za družbenika plača družba v svoje breme, na osnovi obrazca OPSVL. 

Za izplačan dohodek in nudene ugodnosti družbenikom mora plačnik davka predložiti REK obrazec. Nepredložitev REK obrazca predstavlja prekršek po 2. točki prvega odstavka 397. člena ZDavP-2, za katerega je predpisana globa od 450 do 30.000 EUR, odvisno od statusa in velikosti zavezanca. Prav tako je za ta prekršek predpisana globa za odgovorno osebo od 400 do 4.000 EUR, odvisno od statusa in velikosti zavezanca. 

S tem obvestilom bi vas radi opozorili na pravočasno in pravilno izpolnjevanje davčnih obveznosti in vas hkrati seznanili, da Zakon o davčnem postopku- ZDavP-2 omogoča davčnemu zavezancu predložitev REK obrazca oziroma popravljenega REK obrazca tudi na podlagi samoprijave, ki mora biti oddana pred pričetkom nadzora. Institut samoprijave zavezancem za davek omogoča, da sami odpravijo morebitne pozneje ugotovljene nepravilnosti v obračunih davka in davčnih napovedih in to sporočijo finančni upravi. Zavezanec v tem primeru ni odgovoren za prekršek, mora pa izpolniti svojo realno davčno obveznost. 

Več o samoprijavi.

Tudi družbeniki, ki so obvezno zavarovani iz naslova lastništva družbe morajo za opravljanje dela v tej družbi imeti sklenjeno ustrezno pogodbo (tako za vodenje, kot tudi za vsa druga dela, ki jih opravljajo v okviru registrirane dejavnosti). Pri tem davčne zavezance opozarjamo, da za davčno obravnavo dohodka ni odločilna vrsta pogodbe, temveč vsebina dohodka. Dohodki družbenika, ki jih prejme od družbe za opravljanje funkcije poslovodenja, se obdavčijo kot dohodek iz delovnega razmerja po 1. točki drugega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2. Dohodki, prejeti iz naslova drugih opravljenih del za družbo, se obdavčijo kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2. Podrobno pojasnilo v zvezi z davčno obravnano dohodkov je objavljeno na spletnih straneh FURS. Pripominjamo, da se kot dohodek obravnava tudi morebitno plačilo prispevkov, če jih za družbenika plača družba v svoje breme, na osnovi obrazca OPSVL. 

Za izplačan dohodek in nudene ugodnosti družbenikom mora plačnik davka predložiti REK obrazec. Nepredložitev REK obrazca predstavlja prekršek po 2. točki prvega odstavka 397. člena ZDavP-2, za katerega je predpisana globa od 450 do 30.000 EUR, odvisno od statusa in velikosti zavezanca. Prav tako je za ta prekršek predpisana globa za odgovorno osebo od 400 do 4.000 EUR, odvisno od statusa in velikosti zavezanca. 

S tem obvestilom bi vas radi opozorili na pravočasno in pravilno izpolnjevanje davčnih obveznosti in vas hkrati seznanili, da Zakon o davčnem postopku- ZDavP-2 omogoča davčnemu zavezancu predložitev REK obrazca oziroma popravljenega REK obrazca tudi na podlagi samoprijave, ki mora biti oddana pred pričetkom nadzora. Institut samoprijave zavezancem za davek omogoča, da sami odpravijo morebitne pozneje ugotovljene nepravilnosti v obračunih davka in davčnih napovedih in to sporočijo finančni upravi. Zavezanec v tem primeru ni odgovoren za prekršek, mora pa izpolniti svojo realno davčno obveznost. 

Več o samoprijavi.