446
Po določbi 2. odstavka 381. člena ZDavP-2 se priglasitev opravi pred predvidenim datumom transakcije iz 48. člena ZDDPO-2. Za združitev ali delitev (transakcijo po 48. členu ZDDPO-2) se po navedeni določbi zakona šteje transakcija, ki se izvede v skladu z določili zakona, ki urejajo statusno preoblikovanje družb. Ta zakon (ZGD-1, člen 591) pa pravne posledice pripojitve, vključno s prenehanjem prevzetih družb veže na vpis pripojitve v sodni register in ne, kot navaja tožeča stranka, na datum izbrisa prevzete družbe ali na datum objave vpisa sklepa o izbrisu prevzete družbe. Rok za priglasitev, določen v 2. odstavku 381. člena ZDavP-2 je procesne narave. Za razlago, da je omenjeni rok prekluziven, pa po presoji sodišča v zakonu ni podlage.
376
Najemna pogodba je bila predložena pristojnemu upravnemu organu in iz nje jasno izhaja, da sta tožnik in najemnik sklenila najemno pogodbo za mesečno najemnino v višini, kot je določeno v 2. členu. Zato tudi po mnenju sodišča ne gre za situacijo iz 5. člena ZDDV glede obdavčitve uporabe blaga za neposlovne namene in ugotavljanje davčne osnove v smislu 6. točke 21. člena ZDDV, kar želi prikazati tožnik, ampak gre za obdavčitev najema v skladu s splošnimi določbami ZDDV (3. člen in 8. člen ZDDV, upoštevaje davčno osnovo po 1. odstavku 21. člena ZDDV).
380
Posamezno izplačilo je mogoče davčno obravnavati kot dohodek avtorja iz avtorskih pravic le, kolikor gre dejansko za tovrsten dohodek, tj. dohodek, ki ga avtor prejme za avtorsko delo (prenos avtorskih pravic). Trditveno in dokazno breme o tem pa je (bilo) tako v davčnem kot v sodnem postopku na tožnici. Zahtevam, ki izhajajo iz pravil o dokaznem bremenu, se stranka ne more izogniti z uveljavljanjem uporabe instituta ocene davčne osnove, kot zmotno meni tožnica.
Listine, ki jih je predložila tožnica v zvezi z obravnavanimi izplačili, je treba presoditi celostno in v medsebojni povezavi.
386
Za izpolnitev pogojev po 7. členu ZDDV je po presoji sodišča pomembno, da se podjetje ali del podjetja prenaša med davčnima zavezancema, predstavljati mora gospodarsko celoto, prevzemnik kot naslednik prenositelja pa mora nadaljevati z opravljanjem gospodarske dejavnosti, ne pa morda pridobljena sredstva kako drugače uporabiti, npr. prodati. Besedilo 2. odstavka 8. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV, o prenosu "sredstev in virov sredstev" je mogoče razlagati le v okviru, ki ga določa 7. člen ZDDV, ki govori o prenosu podjetja ali njegovega dela, in če razumemo podjetje tako, kot ga statusna teorija razlaga, da je to organizirano premoženje, namenjeno opravljanju dejavnosti, potem se pri prenosu podjetja prenesejo vse tiste obveznosti, ki jih podjetje v času prenosa ima, in zagotavljajo nadaljnjo opravljanje dejavnosti podjetja, v obravnavanem primeru je to na strani pasive trajni kapital.
412
V obravnavanem primeru je tožnik plovilo, ki ga je nabavil za opravljanje obdavčljive dejavnosti dajanja v najem (za kar je uveljavljal odbitek vstopnega DDV na začetku uporabe plovila), nehal uporabljati za namen dajanja v najem. S tem so se po presoji sodišča spremenili pogoji, ki so bili merodajni za odbitek vstopnega DDV na začetku uporabe plovila. Tožnik plovilo (ker ga je odtujil) ne bo več uporabljal za namene opravljanja dejavnosti, od katere se plačuje DDV (oziroma izjemoma tudi od oproščenega prometa v primerih iz 4. točke 40. člena ZDDV), kar pa je bil pogoj za uveljavljanje odbitka vstopnega DDV po 1. odstavku 40. člena ZDDV v povezavi s 5. odstavkom navedenega člena, kar pomeni, da so se glede na začetno stanje (maj 2000) naknadno spremenili pogoji, ki so bili merodajni za odbitek vstopnega DDV na začetku uporabe plovila. Iz tega razloga je po presoji sodišča nastala sprememba pogojev, merodajnih za obdavčenje po 2. odstavku 42. člena ZDDV.
392
Zgolj izdaja obvestila po ZDavP-2 ne pomeni začetka izvršilnega postopka. Po 2. odstavku 143. člena ZDavP-2 davčni organ začne davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi in ne z vročitvijo obvestila o neplačanem davku. Zato bi moral prvostopni organ v predvidenem roku, kolikor je želel pravočasno uveljavljati terjatev do družbenika izbrisane družbe, izdati tudi sklep o izvršbi.
380
V primeru fizične osebe in samostojnega podjetnika gre namreč za enotno in nerazdružljivo subjektiviteto. Podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja in za enotnost osebnega in podjetniškega premoženja in je odgovoren za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Predračun za načrtovano naložbo, ki se glasi na vlagatelja kot samostojnega podjetnika, se mora šteti za dokazilo vlagatelja kot fizične osebe v postopku javnega razpisa za dodelitev sredstev.
431
Metode cenitve ZDavP ne predpisuje. Gre za vprašanje operativne taktike davčnih organov, ki je zakon podrobneje ne normira, temveč zgolj navaja splošna vodila. Potrebno je izhajati iz okoliščin primera in uporabiti metodo, ki bo najbolj zvesto odražala razmere davčnega zavezanca. Metoda mora biti logično obrazložena tako, da je njeno uporabo moč preveriti. Dodati je potrebno, da pri cenitvi že po naravi stvari ne more iti za ugotavljanje pomembnih dejstev (dohodka oziroma prometa) z dokaznim standardom prepričanja (na gotovost meječa verjetnost). Zadostuje največja verjetnost, ki jo je v danih razmerah še moč pričakovati.
392
Tožeča stranka je kot podružnica tuje pravne osebe registrirana za opravljanje dejavnosti po slovenskem pravu in torej dolžna plačati DDV, saj je glede svojih pravic, obveznosti in odgovornosti v sistemu DDV izenačena z domačimi pravnimi osebami. V okviru koncesije se javna komunalna infrastruktura res lahko zagotovi na različne načine in z različnimi viri financiranja, med njimi so med možnimi viri financiranja tudi namenska sredstva državnega in občinskega proračuna. Vendar ta sredstva pomenijo plačilo za opravljene storitve koncesionarja v okviru izgradnje javne komunalne infrastrukture, od katerih je treba v skladu s 3. členom ZDDV plačati DDV, saj gre za obdavčljiv promet in z vidika DDV ne pomenijo zgolj pogodbene finančne participacije koncedenta pri izgradnji javne komunalne infrastrukture.
393
Odločitev, da se tožniku kot odhodek davčno ne priznajo stroški denarnih kazni zaradi kršitev družbene pogodbe, je po presoji sodišča utemeljena v določbah 12. člena ZDDPO in 2. členu Pravilnika o davčno nepriznanih odhodkih davčnega zavezanca, in ne v določbah 44. člena ZDoh in 13. člena ZDDPO. Tožbena trditev, da tožnik ob spoštovanju pogodbenih obveznosti prihodkov ne bi realiziral, ostaja namreč tudi v upravnem sporu v celoti neizkazana.Ugotovljena neverodostojnost knjigovodskih listin v smislu SRS 21 je po določbah 11. člena ZDDPO zadostna podlaga za to, da se odhodek davčno ne prizna, in tudi za to, da se izplačila z davčnega vidika obravnavajo kot drugi prejemki iz delovnega razmerja. Ob nesporni ugotovitvi, da so izplačila bila opravljena in to na podlagi neverodostojnih listin, jih namreč (davčno) ni mogoče opredeliti kot (davka in prispevkov prosta) povračila stroškov za opravljena službena potovanja. Ker so opravljena izplačila...