366
V skladu s 111. členom ZDavP-2 lahko davčni organ zahteva zavarovanje davčne obveznosti pred izdajo odločbe, če na podlagi podatkov iz uradnih evidenc oziroma drugih podatkov utemeljeno pričakuje, da bo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti onemogočeno oziroma precej oteženo. To pomeni, da mora organ v vsakem primeru posebej presoditi in obrazložiti okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da davčna obveznost ne bo poravnana.
387
V primeru, ko nosilec dejavnosti izkazuje izgubo, se za potrebe ugotavljanja pravic do socialnovarstvenih prejemkov kot dohodek upošteva bruto minimalna plača v višini 75%. Čeprav se bo ZSVarPre pričel uporabljati šele 1. 6. 2011, vendar velja že od 11. 8. 2010, je po presoji sodišča treba določbe Pravilnika o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči uporabljati v smislu navedenega zakona, ki pa za primere, ko podjetnik izkazuje izgubo, določa, da se upošteva kot njegov dohodek 75 % minimalne plače.
358
Pri odmeri dohodnine davčni organ upošteva davčno osnovo, ugotovljeno z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti. Zato so neutemeljeni tožbeni ugovori, ki se nanašajo na ugotovljen dohodek iz dejavnosti.
367
V davčnem postopku se praviloma izterjujejo vse izvršljive davčne obveznosti ne glede na to, da odločbe, s katerimi so bile odmerjene, zaradi teka pritožbenih ali sodnih postopkov še niso postale pravnomočne.
368
Davčnega dolga, ki je nastal zaradi neplačevanja akontacij iz naslova davka od dohodkov iz dejavnosti, ni mogoče odpisati, dovoliti pa tudi ni mogoče obročnega plačila.
362
Pri ugotavljanju višine dohodkov prosilca in članov njegove družine je potrebno upoštevati neto zneske prejemkov, torej zneske po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost.
355
Dohodnina in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ne predstavljata obveznosti iz poslovanja (opravljanja dejavnosti) dolžnika in bi jo bilo potrebno na podlagi 106. člena ZDavP-2 odpisati in jo torej posledično ne bi bilo mogoče terjati. To pomeni, da se postopek izvršbe glede teh obveznosti nadaljuje kljub pravnomočnemu zaključku stečajnega postopka.
390
Določba 106. člena ZDavP-2, ki omogoča odpis davka, ki ga v postopku stečaja ni bilo mogoče izterjati, zavezanec za davek pa je s stečajnem prenehal, se nanaša le na obveznosti, povezane s poslovno dejavnostjo podjetnika, na pa na njegove obveznosti, ki so osebne narave.
372
Če upnik v času, ko je bil dolžnik že v zamudi, izjavi, da si pridržuje pravico pri dokončnem obračunu uveljavljati pogodbeno kazen, mu kasneje tega ni treba več ponavljati, ker je že z navedeno izjavo pridobil pravico terjati pogodbeno kazen.
439
Upoštevaje presojo Ustavnega sodišča, da 3. člen OZ-A ni v neskladju z Ustavo in da je treba v tovrstnih primerih upoštevati splošno ustavno prepoved retroaktivnosti zakonov, revizijsko sodišče ne more sprejeti argumentov tožeče stranke, da ji po uveljavitvi OZ-A znova pripadajo od prisojene, a še ne plačane odškodnine zamudne obresti, ne glede na to, da so 1. 1. 2002 prenehale teči zaradi takrat uveljavljene prepovedi teka zamudnih obresti ultra alterum tantum.
Ni pravilno stališče, po katerem bi v okviru presoje o oceni izgubljenega dobička (prim. tretji odstavek 189. člena ZOR), ki ga mora plačati odškodninsko odgovorna oseba, davek od dobička iz dejavnosti upoštevali tako, da bi ga prišteli ocenjenemu izgubljenemu dobičku in na ta način s plačilom tega davka obremenili odškodninsko odgovorno osebo.
Opustitev dolžnosti zmanjševanja škode je razlog za zmanjšanje odškodnine. Oškodovanec nima pravice...