Baza informacij za delovanje Partnerjev Mreže Modro Poslovanje

V skladu s četrtim odstavkom 144. člena ZPIZ-2 je najnižja mesečna osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače znesek 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

Za izplačila od 1. 1. do vključno 28. 2. se za izračun minimalne osnove za zavarovance iz delovnega razmerja uporablja znesek povprečne plače predpreteklega leta, za izplačila od 1. 3. dalje pa znesek povprečne plače preteklega leta.

Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju, za izplačila od 1. 3. 2026 do 28. 2. 2027 znaša 1.521,62 eur (60 % povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec, ki za leto 2025 znaša 2.536,03 eur). 

Pri pošiljanju evidenc DDV na Finančno upravo RS (FURS) smo zaznali nekatere pogostejše napake, ki zaradi kontrol v FURS-ovem informacijskem sistemu davčnim zavezancem onemogočajo oddajo evidenc. Pri oddaji evidenc DDV je FURS vgradila kontrole in opozorila, da bi tako zagotovila pravilnost podatkov v evidencah DDV, preprečila napake pri predizpolnitvi obračuna DDV-O ter težave pri zahtevkih za vračilo DDV. Pri tem je sledila zahtevam in shemam, ki so bile objavljene na naslednji povezavi že v  začetku letošnjega leta. Davčni zavezanci morajo napake pri vnosu v evidence DDV, ki pomenijo kritične napake, odpraviti, tako da v posredovanih evidencah ni zapisov s kritičnimi napakami.

FURS ugotavlja, da gre pri oddaji evidenc DDV za napake, ki so posledice napačnih vnosov, še neažuriranih šifrantov oz. neizvedenih prilagoditev v programih davčnih zavezancev. Najpogosteje se tako pojavljajo napake kot npr. datum izdaje računa je v prihodnosti (davčni zavezanec je izdal račun ali evidentiral račun z npr. datumom 30. 7. 2027), ni podatka o davčni številki dobavitelja v evidenci odbitka DDV, koda države ni vpisana oziroma je vpisana z malimi črkami. Tovrstne napake so takšne narave, da zaradi vgrajenih kontrol evidenc ni mogoče oddati. V izogib temu predlagamo, da si davčni zavezanci v svojem informacijskem sistemu nastavijo ustrezne kontrole, ki bodo olajšale oddajo evidenc v bodoče.

Kako postopati, kadar zaradi napake v evidencah le teh ne morete oddati na FURS (obvestilo o kritični napaki pri oddaji evidenc)?

Primer popravka za zapis računa v evidenci odbitka DDV, ki nima davčne številke dobavitelja – FURS sporoči, da gre za kritično napako:

• zapis v evidenci s to kritično napako se stornira (vse postavke istega računa z negativnimi vrednostmi),
• pravilno se ponovno evidentira račun z vsemi podatki (vključno z davčno številko dobavitelja) v evidenci,
• na FURS se pošlje evidenco zgolj s tem zapisom, torej brez prvotno napačnega zapisa in storna napačnega zapisa. 

Navedeno pojasnilo se smiselno uporablja pri ostalih kritičnih napakah (npr. datum v prihodnosti, navedba kode države z malimi črkami…), pri čemer pa je treba paziti, da odprava napačno evidentiranih zapisov v evidencah DDV ne vpliva na samo pravilnost obračuna DDV v davčnem obdobju.

Dodajmo še, da je na spletnih straneh FURS glede vsebine posameznih polj evidenc objavljena dopolnitev podrobnejšega opisa Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV, ter predizpolnitev obračuna DDV (14. izdaja). Prav tako so na novo objavljeni tudi primeri uporabe obravnave »1« in obravnave »2« v evidencah DDV.

Pri pošiljanju evidenc DDV na Finančno upravo RS (FURS) smo zaznali nekatere pogostejše napake, ki zaradi kontrol v FURS-ovem informacijskem sistemu davčnim zavezancem onemogočajo oddajo evidenc. Pri oddaji evidenc DDV je FURS vgradila kontrole in opozorila, da bi tako zagotovila pravilnost podatkov v evidencah DDV, preprečila napake pri predizpolnitvi obračuna DDV-O ter težave pri zahtevkih za vračilo DDV. Pri tem je sledila zahtevam in shemam, ki so bile objavljene na naslednji povezavi že v  začetku letošnjega leta. Davčni zavezanci morajo napake pri vnosu v evidence DDV, ki pomenijo kritične napake, odpraviti, tako da v posredovanih evidencah ni zapisov s kritičnimi napakami.

FURS ugotavlja, da gre pri oddaji evidenc DDV za napake, ki so posledice napačnih vnosov, še neažuriranih šifrantov oz. neizvedenih prilagoditev v programih davčnih zavezancev. Najpogosteje se tako pojavljajo napake kot npr. datum izdaje računa je v prihodnosti (davčni zavezanec je izdal račun ali evidentiral račun z npr. datumom 30. 7. 2027), ni podatka o davčni številki dobavitelja v evidenci odbitka DDV, koda države ni vpisana oziroma je vpisana z malimi črkami. Tovrstne napake so takšne narave, da zaradi vgrajenih kontrol evidenc ni mogoče oddati. V izogib temu predlagamo, da si davčni zavezanci v svojem informacijskem sistemu nastavijo ustrezne kontrole, ki bodo olajšale oddajo evidenc v bodoče.

Kako postopati, kadar zaradi napake v evidencah le teh ne morete oddati na FURS (obvestilo o kritični napaki pri oddaji evidenc)?

Primer popravka za zapis računa v evidenci odbitka DDV, ki nima davčne številke dobavitelja – FURS sporoči, da gre za kritično napako:

• zapis v evidenci s to kritično napako se stornira (vse postavke istega računa z negativnimi vrednostmi),
• pravilno se ponovno evidentira račun z vsemi podatki (vključno z davčno številko dobavitelja) v evidenci,
• na FURS se pošlje evidenco zgolj s tem zapisom, torej brez prvotno napačnega zapisa in storna napačnega zapisa. 

Navedeno pojasnilo se smiselno uporablja pri ostalih kritičnih napakah (npr. datum v prihodnosti, navedba kode države z malimi črkami…), pri čemer pa je treba paziti, da odprava napačno evidentiranih zapisov v evidencah DDV ne vpliva na samo pravilnost obračuna DDV v davčnem obdobju.

Dodajmo še, da je na spletnih straneh FURS glede vsebine posameznih polj evidenc objavljena dopolnitev podrobnejšega opisa Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV, ter predizpolnitev obračuna DDV (14. izdaja). Prav tako so na novo objavljeni tudi primeri uporabe obravnave »1« in obravnave »2« v evidencah DDV.

Prehod iz PEM pravil o poreklu (UL EU L 54, z dne 26.2.2013) na revidirana PEM pravila (UL L, 2024/390, z dne 19.2.2024) je sprožil številna praktična in pravna vprašanja v zvezi z blagom, ki je že bilo izvoženo. Med drugim je bilo izpostavljeno tudi vprašanje, ali je mogoče naknadno izdati potrdilo o gibanju blaga EUR.1 v skladu z revidiranimi PEM pravili za blago, za katerega je že bilo izdano potrdilo o gibanju blaga EUR.1 v skladu s PEM pravili. 

To vprašanje je pomembno v primerih, ko prepustnost ni možna (opomba: prepustnost je omejena na tiste izdelke, za katere so revidirana PEM pravila manj stroga od PEM pravil, in sicer je prepustnost omejena na izdelke iz poglavij 1, 3 in 16 (za predelane ribiške proizvode) in na industrijske izdelke, ki se uvrščajo v poglavja od 25 do 97 HS) oziroma v primerih, ko se revidirana PEM pravila razlikujejo od PEM pravil (npr. razlike v dovoljenem odstopanju, različna pravila v seznamu obdelav ali predelav, kjer je v revidiranih PEM pravilih npr. za kmetijske izdelke omejena uporaba materialov brez porekla, izražena v odstotku mase končnega izdelka, in ne v odstotku cene izdelka franko tovarna, kot to velja za PEM pravila). V teh primerih načela prepustnosti ni mogoče sistematično uporabljati, saj skladnost s PEM pravili ne pomeni samodejno skladnost z revidiranimi PEM pravili. 

Odstavek 1 člena 21 Dodatka I revidiranih PEM pravil omogoča naknadno izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1 med drugim v primeru napak, nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin. Evropska komisija meni, da se naknadna izdaja potrdila o gibanju blaga EUR.1 v skladu z revidiranimi PEM pravili na osnovi potrdila o gibanju blaga EUR.1, ki je že bilo izdano v skladu s PEM pravili za  izvožene izdelke, šteje med takšne posebne okoliščine ob predpostavki, da ima tovrstno blago poreklo tudi v skladu z revidiranimi PEM pravili o poreklu. 

Zgoraj navedeno pomeni, da se lahko za namene kumulacije pri sprostitvi v prosti promet v EU sprejme potrdilo o gibanju blaga EUR.1, izdano naknadno v pogodbenici izvoznici za izdelke, ki so bili že izvoženi iz te pogodbenice izvoznice na osnovi potrdila o gibanju blaga EUR.1, izdanega v skladu s PEM pravili in ko za tovrstne izdelke prepustnost ni možna. V praksi ti primeri naknadne izdaje potrdila o gibanju blaga EUR.1 zahtevajo, da izvozniki in carinski organi zagotovijo, da so izpolnjeni vsi pogoji v zvezi s statusom porekla blaga v skladu z revidiranimi PEM pravili in da je na voljo vsa ustrezna dokazna dokumentacija.

Prehod iz PEM pravil o poreklu (UL EU L 54, z dne 26.2.2013) na revidirana PEM pravila (UL L, 2024/390, z dne 19.2.2024) je sprožil številna praktična in pravna vprašanja v zvezi z blagom, ki je že bilo izvoženo. Med drugim je bilo izpostavljeno tudi vprašanje, ali je mogoče naknadno izdati potrdilo o gibanju blaga EUR.1 v skladu z revidiranimi PEM pravili za blago, za katerega je že bilo izdano potrdilo o gibanju blaga EUR.1 v skladu s PEM pravili. 

To vprašanje je pomembno v primerih, ko prepustnost ni možna (opomba: prepustnost je omejena na tiste izdelke, za katere so revidirana PEM pravila manj stroga od PEM pravil, in sicer je prepustnost omejena na izdelke iz poglavij 1, 3 in 16 (za predelane ribiške proizvode) in na industrijske izdelke, ki se uvrščajo v poglavja od 25 do 97 HS) oziroma v primerih, ko se revidirana PEM pravila razlikujejo od PEM pravil (npr. razlike v dovoljenem odstopanju, različna pravila v seznamu obdelav ali predelav, kjer je v revidiranih PEM pravilih npr. za kmetijske izdelke omejena uporaba materialov brez porekla, izražena v odstotku mase končnega izdelka, in ne v odstotku cene izdelka franko tovarna, kot to velja za PEM pravila). V teh primerih načela prepustnosti ni mogoče sistematično uporabljati, saj skladnost s PEM pravili ne pomeni samodejno skladnost z revidiranimi PEM pravili. 

Odstavek 1 člena 21 Dodatka I revidiranih PEM pravil omogoča naknadno izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1 med drugim v primeru napak, nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin. Evropska komisija meni, da se naknadna izdaja potrdila o gibanju blaga EUR.1 v skladu z revidiranimi PEM pravili na osnovi potrdila o gibanju blaga EUR.1, ki je že bilo izdano v skladu s PEM pravili za  izvožene izdelke, šteje med takšne posebne okoliščine ob predpostavki, da ima tovrstno blago poreklo tudi v skladu z revidiranimi PEM pravili o poreklu. 

Zgoraj navedeno pomeni, da se lahko za namene kumulacije pri sprostitvi v prosti promet v EU sprejme potrdilo o gibanju blaga EUR.1, izdano naknadno v pogodbenici izvoznici za izdelke, ki so bili že izvoženi iz te pogodbenice izvoznice na osnovi potrdila o gibanju blaga EUR.1, izdanega v skladu s PEM pravili in ko za tovrstne izdelke prepustnost ni možna. V praksi ti primeri naknadne izdaje potrdila o gibanju blaga EUR.1 zahtevajo, da izvozniki in carinski organi zagotovijo, da so izpolnjeni vsi pogoji v zvezi s statusom porekla blaga v skladu z revidiranimi PEM pravili in da je na voljo vsa ustrezna dokazna dokumentacija.

Prehod iz PEM pravil o poreklu (UL EU L 54, z dne 26.2.2013) na revidirana PEM pravila (UL L, 2024/390, z dne 19.2.2024) je sprožil številna praktična in pravna vprašanja v zvezi z blagom, ki je že bilo izvoženo. Med drugim je bilo izpostavljeno tudi vprašanje, ali je mogoče naknadno izdati potrdilo o gibanju blaga EUR.1 v skladu z revidiranimi PEM pravili za blago, za katerega je že bilo izdano potrdilo o gibanju blaga EUR.1 v skladu s PEM pravili. 

To vprašanje je pomembno v primerih, ko prepustnost ni možna (opomba: prepustnost je omejena na tiste izdelke, za katere so revidirana PEM pravila manj stroga od PEM pravil, in sicer je prepustnost omejena na izdelke iz poglavij 1, 3 in 16 (za predelane ribiške proizvode) in na industrijske izdelke, ki se uvrščajo v poglavja od 25 do 97 HS) oziroma v primerih, ko se revidirana PEM pravila razlikujejo od PEM pravil (npr. razlike v dovoljenem odstopanju, različna pravila v seznamu obdelav ali predelav, kjer je v revidiranih PEM pravilih npr. za kmetijske izdelke omejena uporaba materialov brez porekla, izražena v odstotku mase končnega izdelka, in ne v odstotku cene izdelka franko tovarna, kot to velja za PEM pravila). V teh primerih načela prepustnosti ni mogoče sistematično uporabljati, saj skladnost s PEM pravili ne pomeni samodejno skladnost z revidiranimi PEM pravili. 

Odstavek 1 člena 21 Dodatka I revidiranih PEM pravil omogoča naknadno izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1 med drugim v primeru napak, nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin. Evropska komisija meni, da se naknadna izdaja potrdila o gibanju blaga EUR.1 v skladu z revidiranimi PEM pravili na osnovi potrdila o gibanju blaga EUR.1, ki je že bilo izdano v skladu s PEM pravili za  izvožene izdelke, šteje med takšne posebne okoliščine ob predpostavki, da ima tovrstno blago poreklo tudi v skladu z revidiranimi PEM pravili o poreklu. 

Zgoraj navedeno pomeni, da se lahko za namene kumulacije pri sprostitvi v prosti promet v EU sprejme potrdilo o gibanju blaga EUR.1, izdano naknadno v pogodbenici izvoznici za izdelke, ki so bili že izvoženi iz te pogodbenice izvoznice na osnovi potrdila o gibanju blaga EUR.1, izdanega v skladu s PEM pravili in ko za tovrstne izdelke prepustnost ni možna. V praksi ti primeri naknadne izdaje potrdila o gibanju blaga EUR.1 zahtevajo, da izvozniki in carinski organi zagotovijo, da so izpolnjeni vsi pogoji v zvezi s statusom porekla blaga v skladu z revidiranimi PEM pravili in da je na voljo vsa ustrezna dokazna dokumentacija.

Ker je v navedenih primerih treba priložiti določene dokumente in carinski organ izvede določene preveritve, je treba v polje 44 carinske deklaracije navesti oznako 3O070 - Naknadna vložitev izvozne deklaracije ali deklaracije za ponovni izvoz. Pri oznaki se navede člen 337/1 (IU) ali 337/2 (IU) - odvisno za kakšen primer naknadne vložitve deklaracije gre.

Novo oznako se uporablja od 15. 4. 2022 naprej.

Ker je v navedenih primerih treba priložiti določene dokumente in carinski organ izvede določene preveritve, je treba v polje 44 carinske deklaracije navesti oznako 3O070 - Naknadna vložitev izvozne deklaracije ali deklaracije za ponovni izvoz. Pri oznaki se navede člen 337/1 (IU) ali 337/2 (IU) - odvisno za kakšen primer naknadne vložitve deklaracije gre.

Novo oznako se uporablja od 15. 4. 2022 naprej.