Kdaj nastane obveznost za poročanje?
Kadar se blago navedeno po tarifnih oznakah v Prilogi I Uredbe 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 (v nadaljevanju: Uredba CBAM), s poreklom iz tretje države (v nadaljnjem besedilu: blago CBAM), uvozi na carinsko območje Unije (sprostitev v prosti promet vključno s sprostitvijo blaga v prost promet s plačila DDV oproščeno dobavo v drugo državo članico – CP42). Obveznost poročanja nastane tudi za oplemenitene proizvode iz CBAM blaga, ki so rezultat postopka aktivnega oplemenitenja iz člena 256 Uredbe (EU) št. 952/2013, kadar se ti proizvodi sprostijo v prost promet v EU.
Pomembno: V primeru dvoma ali vas glede na vrsto blaga, ki ga uvažate, mehanizem CBAM zadeva ali ne, svetujemo, da preverite seznam tarifnih oznak blaga v Prilogi I Uredbe CBAM.
Izjeme, za katere mehanizem CBAM in obveznost poročanja, ne veljata:
- blago CBAM s poreklom iz naslednjih držav: Švice, Norveške, Islandije in Lihtenštajna ter blago CBAM s poreklom z naslednjih ozemelj: Büsingen, Helgoland, Livigno, Ceuta in Melilla. Izjema je tudi blago s poreklom iz Evropske Unije;
- blago CBAM, katerega realna vrednost na pošiljko ne presega 150 eur;
- blago v osebni prtljagi potnikov, ki prihajajo iz tretje države, če realna vrednost tega blaga ne presega 150 eur;
- blago, ki se giblje ali uporablja v okviru vojaških aktivnosti.
Prvo četrtletje, za katerega je treba do 31. januarja 2024 predložiti poročilo, zajema obdobje uvoza blaga CBAM od 1. 10. 2023 do 31. 12. 2023. Za naslednje četrtletje od 1. 1. 2024 do 31. 3. 2024 se poročilo predloži najkasneje do 30. aprila 2024. V kolikor v posameznem četrtletju ni prišlo do uvoza blaga CBAM, se poročilo za tisto obdobje ne predloži.
Kdo je zavezan za poročanje CBAM?
- V primerih, ko uvoznik vloži carinsko deklaracijo za sprostitev blaga v prosti promet, v svojem imenu in za svoj račun oziroma v imenu in za račun katerega je carinska deklaracija vložena (obveznost velja tudi za imetnika dovoljenja za vpis v evidence deklaranta), je zavezanec za poročanje uvoznik;
- V primerih, ko posredni carinski zastopnik, imenovan v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 952/2013, vloži carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet v svojem imenu, vendar za tuj račun in ima uvoznik, katerega zastopa sedež izven Unije, je zavezanec za poročanje posredni carinski zastopnik.
- V primerih, ko posredni carinski zastopnik, imenovan v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 952/2013, vloži carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet v svojem imenu, vendar za tuj račun in ima uvoznik, katerega zastopa sedež znotraj Unije, je zavezanec za poročanje posredni carinski zastopnik. V kolikor obveznosti poročanja, za uvoznika s sedežem v Uniji, ne želi prevzeti, uvoznika o tem uradno obvesti in ga seznani z obveznostjo poročanja CBAM.S tem obveznost poročanja preide na uvoznika.
- V primerih, ko neposredni carinski zastopnik, vloži carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet v tujem imenu in za tuj račun, je zavezanec za poročanje uvoznik, katerega zastopa.
Kadar je zavezanec za poročanje uvoznik, lahko za izpolnjevanje in oddajo poročil v svojem imenu, pooblasti tudi (fizično) osebo, ki ni zaposlena pri uvozniku (npr. fizično osebo, ki je zaposlena pri špediterju). Več informacij o možnostih pooblaščanja, se nahaja na zavihku Pooblaščanje za por