Baza informacij za delovanje Partnerjev Mreže Modro Poslovanje

Primarno se za unijsko blago, ki zapušča carinsko območje Unije, vloži izvozna carinska deklaracija oziroma deklaracija za ponovni izvoz s podatki za varnostne in varstvene namene. 

Če se neunijsko blago pošlje v tranzitnem postopku namembnemu uradu, ki je hkrati urad Izstopa, oziroma uradu zunaj carinskega območja Unije, se v tranzitni deklaraciji zajamejo tudi podatki za varnostne in varstvene namene. Če se za blago, ki zapušča carinsko območje Unije, ne uporabi izvozne deklaracije, deklaracije ponovnega izvoza oz. tranzitne carinske deklaracije, se vloži izstopna skupna deklaracija.

Opažamo, da je še vedno vloženih veliko izvoznih deklaracij brez podatkov za varnostne in varstvene namene. V zvezi s tem smo prejeli tudi obvestilo Evropske komisije. 

V kolikor izvozne deklaracije ne vsebujejo podatkov za varnostne in varstvene namene, je za take deklaracije pri uradu izstopa treba vložiti izstopno skupno deklaracijo v skladu z 271. členom CZU.

Carinski organ lahko v skladu z 8. točko 1. odstavka 47. člena Zakona o izvajanju carinske zakonodaje Evropske unije (ZICZEU) za prekršek kaznuje osebo, če za blago, ki se iznese s carinskega območja Unije, ne vloži izstopne skupne deklaracije. 

Primarno se za unijsko blago, ki zapušča carinsko območje Unije, vloži izvozna carinska deklaracija oziroma deklaracija za ponovni izvoz s podatki za varnostne in varstvene namene. 

Če se neunijsko blago pošlje v tranzitnem postopku namembnemu uradu, ki je hkrati urad Izstopa, oziroma uradu zunaj carinskega območja Unije, se v tranzitni deklaraciji zajamejo tudi podatki za varnostne in varstvene namene. Če se za blago, ki zapušča carinsko območje Unije, ne uporabi izvozne deklaracije, deklaracije ponovnega izvoza oz. tranzitne carinske deklaracije, se vloži izstopna skupna deklaracija.

Opažamo, da je še vedno vloženih veliko izvoznih deklaracij brez podatkov za varnostne in varstvene namene. V zvezi s tem smo prejeli tudi obvestilo Evropske komisije. 

V kolikor izvozne deklaracije ne vsebujejo podatkov za varnostne in varstvene namene, je za take deklaracije pri uradu izstopa treba vložiti izstopno skupno deklaracijo v skladu z 271. členom CZU.

Carinski organ lahko v skladu z 8. točko 1. odstavka 47. člena Zakona o izvajanju carinske zakonodaje Evropske unije (ZICZEU) za prekršek kaznuje osebo, če za blago, ki se iznese s carinskega območja Unije, ne vloži izstopne skupne deklaracije. 

 Opravljanje dela ali dejavnosti v več državah članicah EU – določitev zakonodaje za zavarovanje po Uredbah EU.

V zvezi s problematiko društev in davčnega potrjevanja računov je Finančna uprava RS med pogostimi vprašanji in odgovori na novo objavila naslednje vprašanje in odgovor (številka 280): »Kakšno obveznost ima društvo, kot izdajatelj računa in zavezanec za davčne blagajne, glede članov društev, ki z uporabo elektronske blagajne izdajajo račun? Na kakšni pravni podlagi lahko član društva v društvu izdaja račune?«

 Celotno sporočilo za javnost   

V primerih dajanja prevoznega sredstva z voznikom v najem, ko avtobusni prevoznik opravi prevoz potnikov in za to tudi prevzame odgovornost, gre za storitev prevoza potnikov, pri čemer ni pomembno, ali ima ta avtobusni prevoznik pogodbeni odnos s potnikom ali ne. Avtobusni prevoznik, ki opravlja storitev za organizatorja potovanj oziroma potovalno agencijo, se mora identificirati za namene DDV v Sloveniji in obračunati DDV glede na prevoženo razdaljo, če je del poti opravljen na ozemlju Slovenije. Prav tako se mora identificirati za namene DDV ter obračunati DDV glede na prevoženo razdaljo tudi potovalna agencija, če opravi lastno storitev cestnega prevoza potnikov.

 Opravljanje storitev prevoza potnikov na območju Republike Slovenije in obveznost identifikacije ter obračunavanja DDV   

Na podlagi novega pravilnikase oprostitev plačila davka uveljavlja kot vračilo plačanega davka. Neposredna oprostitev pa je možna le za taksativno naštete nabave:

• nabavo in finančni najem prevoznega sredstva;
• nabavo in finančni najem nepremičnin za službene potrebe ob ugotovljeni vzajemnosti;
• nabave večjih vrednosti za službene potrebe, ki so povezane z investicijami v nepremičnine;
• pogodbeno oziroma naročniško razmerje za priključke, ki so vezani na poslovni oziroma stanovanjski prostor in upravičenca, vključno z naročniškimi razmerji za mobilne storitve;
• nabavo energentov, ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo; in
• uvoz blaga za službene potrebe in osebne potrebe ob selitvi, ko upravičenci prvič prevzemajo dolžnost v Sloveniji.

Uvedba digitalizacije zahteva vzpostavitev novih informacijskih rešitev, pri čemer lahko pride do časovnih zamikov pri izdaji neposrednih potrdil. Neposredna potrdila se za zgoraj naštete nabave lahko za obstoječe upravičence izdajo šele po izdaji osnovnega potrdila, ki ga izda Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, katero pa je lahko začelo obravnavati vloge s 5. 1. 2026 (pravilnik je namreč začel veljati s 1. 1. 2026).

Glede na navedeno dobavitelje prosimo za razumevanje in hkrati obveščamo, da bodo neposredna potrdila za pogodbena oziroma naročniška razmerja za priključke in nabavo energentov, ki se uporabljajo kot pogonska goriva za obstoječe upravičence izdana z veljavnostjo od 1. 1. 2026.