Search
× Search

Baza informacij za delovanje Partnerjev Mreže Modro Poslovanje

0 825

Odgovori na vprašanja glede izjeme od obveznosti izdajanja računov po 143. členu pravilnika

Z vidika administrativne poenostavitve v zvezi z delovanjem nepridobitnih organizacij, vključno nevladnih organizacij oziroma društev, se z novim šestim, sedmim in osmim odstavkom 143. člena Pravilnika o izvajanju Zakona od davku na dodano vrednost - pravilnik  določa izjema od obveznosti izdaje računov v skladu z drugim odstavkom 81. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1. Spodaj so glede tega objavljena najpogostejša vprašanja in odgovori.

 Odgovori na vprašanja  ˙

0 884

Odgovori na vprašanja glede izjeme od obveznosti izdajanja računov po 143. členu pravilnika

Dopolnjeni so odgovori na vprašanja glede izjeme od obveznosti izdajanja računov po 143. členu pravilnika:

  • Vprašanje št. 1: Kaj se všteva v limit 5.000 eurov?
  • Vprašanje št. 12: Ali gre tudi v primeru lovskih društev, društev upokojencev, planinskih in gasilskih društev za nepridobitne organizacije, ki so ustanovljene s cilji, navedenimi v 11. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV-1?
  • Vprašanje št. 13: Ali mora društvo (mali davčni zavezanec), ki v tekočem letu preseže 5.000 eurov, za izjemo od obveznosti izdajanja računov po b) točki šestega odstavka 143. člena pravilnika predložiti priglasitev po 43. členu ZDDV-1?
  • Vprašanje št. 15: Ali izjema od obveznosti izdajanja računov velja za vse bazarje, ki jih organizirajo nepridobitne organizacije? 
  • Vprašanje št. 16: Ali se lahko za dobave, za katere so izpolnjeni pogoji za izjemo od obveznosti izdaje računov, izdajajo »navadni« računi na »paragonskem bloku«?
  • Vprašanje št. 17: Ali velja izjema od obveznosti izdajanja računov tudi za dobave hrane in pijače, ki jo gasilsko društvo (člani gasilskega društva) opravijo končnim potrošnikom na dogodku za zbiranje denarnih sredstev, ki ga organizirajo priložnostno ter izključno za svojo lastno korist (gasilska veselica)?
  • Vprašanje št. 18: Kako mora davčni zavezanec evidentirati dobave, za katere je določena izjema od obveznosti izdajanja računov po šestem odstavku 143. člena pravilnika? 

 Odgovori na vprašanja  ˙

0 480

Odgovori na vprašanja glede izjeme od obveznosti izdajanja računov po 143. členu pravilnika

Dopolnjeni so odgovori na vprašanja glede izjeme od obveznosti izdajanja računov po 143. členu pravilnika:

  • Vprašanje št. 1: Kaj se všteva v limit 5.000 eurov?
  • Vprašanje št. 12: Ali gre tudi v primeru lovskih društev, društev upokojencev, planinskih in gasilskih društev za nepridobitne organizacije, ki so ustanovljene s cilji, navedenimi v 11. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV-1?
  • Vprašanje št. 13: Ali mora društvo (mali davčni zavezanec), ki v tekočem letu preseže 5.000 eurov, za izjemo od obveznosti izdajanja računov po b) točki šestega odstavka 143. člena pravilnika predložiti priglasitev po 43. členu ZDDV-1?
  • Vprašanje št. 15: Ali izjema od obveznosti izdajanja računov velja za vse bazarje, ki jih organizirajo nepridobitne organizacije? 
  • Vprašanje št. 16: Ali se lahko za dobave, za katere so izpolnjeni pogoji za izjemo od obveznosti izdaje računov, izdajajo »navadni« računi na »paragonskem bloku«?
  • Vprašanje št. 17: Ali velja izjema od obveznosti izdajanja računov tudi za dobave hrane in pijače, ki jo gasilsko društvo (člani gasilskega društva) opravijo končnim potrošnikom na dogodku za zbiranje denarnih sredstev, ki ga organizirajo priložnostno ter izključno za svojo lastno korist (gasilska veselica)?
  • Vprašanje št. 18: Kako mora davčni zavezanec evidentirati dobave, za katere je določena izjema od obveznosti izdajanja računov po šestem odstavku 143. člena pravilnika? 

 Odgovori na vprašanja  ˙

0 578

Odmera NUSZ za leto 2018

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi zavezancem davčni organ na podlagi podatkov občine do 31. marca za tekoče leto oziroma v roku treh mesecev po prejemu podatkov, ki mu jih posreduje občina.

Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe.

Davčni organ sicer občini na podlagi njenega zahtevka posreduje podatke iz odmere davka na promet nepremičnin in davka na dediščine in darila, vendar je zavezanec za plačilo NUSZ neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe: imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice, torej ne nujno kupec, obdarjenec oziroma dedič, ki pridobi nepremičnino.

Zato v vsakem primeru občino seznanite o spremembi lastništva nepremičnine in v primeru, če kot dedič, obdarjenec ali kupec ne boste hkrati tudi uporabnik nepremičnine, sporočite občini podatke o neposrednem uporabniku nepremičnine. Občini sporočite tudi morebitno spremembo podatkov o nepremičnini, ki vplivajo na določitev višine nadomestila (npr. namembnost nepremičnine). Na tej podlagi bo občina lahko davčnemu organu posredovala prave podatke za odmero NUSZ.

RSS
First32883289329032913293329532963297Last

Poišči članke o davkih v bazi Modro poslovanje

Terms Of UsePrivacy StatementCopyright 2014-2014 by Srobotnik d.o.o.
Back To Top