Baza informacij za delovanje Partnerjev Mreže Modro Poslovanje

Hkrati obveščamo, da je Evropska komisija dne 26. 2. 2025, v okviru paketa poenostavitev Omnibus I, predstavila predlog poenostavitev CBAM. Pričakuje se, da bo uveljavljen nov letni prag 50 ton, ki predstavlja izjemo od obveznosti CBAM, namesto sedanjih 150€ (vrednost). Letni prag 50 ton, bo predstavljal seštevek neto mase uvoženega blaga CBAM iz sektorjev blaga: železo in jeklo, aluminij, cement in gnojila. Za sektorja električne energije in vodika, ne bo veljal, prav tako ne bo več veljal trenutni prag 150€. 

To pomeni, da bo pridobitev statusa pooblaščenega deklaranta CBAM obvezna za vse uvoznike blaga CBAM, ki bodo v obdobju enega leta presegli prag 50 ton ter za vse tiste, ki uvažajo električno energijo ali vodik. V kolikor uvozniki tega praga na letni ravni ne bodo presegli, zanje obveznosti CBAM ne bodo veljale, prav tako ne bodo potrebovali statusa pooblaščenega deklaranta CBAM. 

Če bo predlog poenostavitev sprejet, bodo spremembe veljale od 1. 1. 2026 dalje. V prehodnem obdobju, pa je poročanje po posameznem četrtletju, ko je bil opravljen uvoz blaga CBAM, še vedno obvezno. Predlog sprememb je objavljen na spletni strani Evropske komisije o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah.

Hkrati obveščamo, da je Evropska komisija dne 26. 2. 2025, v okviru paketa poenostavitev Omnibus I, predstavila predlog poenostavitev CBAM. Pričakuje se, da bo uveljavljen nov letni prag 50 ton, ki predstavlja izjemo od obveznosti CBAM, namesto sedanjih 150€ (vrednost). Letni prag 50 ton, bo predstavljal seštevek neto mase uvoženega blaga CBAM iz sektorjev blaga: železo in jeklo, aluminij, cement in gnojila. Za sektorja električne energije in vodika, ne bo veljal, prav tako ne bo več veljal trenutni prag 150€. 

To pomeni, da bo pridobitev statusa pooblaščenega deklaranta CBAM obvezna za vse uvoznike blaga CBAM, ki bodo v obdobju enega leta presegli prag 50 ton ter za vse tiste, ki uvažajo električno energijo ali vodik. V kolikor uvozniki tega praga na letni ravni ne bodo presegli, zanje obveznosti CBAM ne bodo veljale, prav tako ne bodo potrebovali statusa pooblaščenega deklaranta CBAM. 

Če bo predlog poenostavitev sprejet, bodo spremembe veljale od 1. 1. 2026 dalje. V prehodnem obdobju, pa je poročanje po posameznem četrtletju, ko je bil opravljen uvoz blaga CBAM, še vedno obvezno. Predlog sprememb je objavljen na spletni strani Evropske komisije o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah.

Hkrati obveščamo, da je Evropska komisija dne 26. 2. 2025, v okviru paketa poenostavitev Omnibus I, predstavila predlog poenostavitev CBAM. Pričakuje se, da bo uveljavljen nov letni prag 50 ton, ki predstavlja izjemo od obveznosti CBAM, namesto sedanjih 150€ (vrednost). Letni prag 50 ton, bo predstavljal seštevek neto mase uvoženega blaga CBAM iz sektorjev blaga: železo in jeklo, aluminij, cement in gnojila. Za sektorja električne energije in vodika, ne bo veljal, prav tako ne bo več veljal trenutni prag 150€. 

To pomeni, da bo pridobitev statusa pooblaščenega deklaranta CBAM obvezna za vse uvoznike blaga CBAM, ki bodo v obdobju enega leta presegli prag 50 ton ter za vse tiste, ki uvažajo električno energijo ali vodik. V kolikor uvozniki tega praga na letni ravni ne bodo presegli, zanje obveznosti CBAM ne bodo veljale, prav tako ne bodo potrebovali statusa pooblaščenega deklaranta CBAM. 

Če bo predlog poenostavitev sprejet, bodo spremembe veljale od 1. 1. 2026 dalje. V prehodnem obdobju, pa je poročanje po posameznem četrtletju, ko je bil opravljen uvoz blaga CBAM, še vedno obvezno. Predlog sprememb je objavljen na spletni strani Evropske komisije o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah.

Hkrati obveščamo, da je Evropska komisija dne 26. 2. 2025, v okviru paketa poenostavitev Omnibus I, predstavila predlog poenostavitev CBAM. Pričakuje se, da bo uveljavljen nov letni prag 50 ton, ki predstavlja izjemo od obveznosti CBAM, namesto sedanjih 150€ (vrednost). Letni prag 50 ton, bo predstavljal seštevek neto mase uvoženega blaga CBAM iz sektorjev blaga: železo in jeklo, aluminij, cement in gnojila. Za sektorja električne energije in vodika, ne bo veljal, prav tako ne bo več veljal trenutni prag 150€. 

To pomeni, da bo pridobitev statusa pooblaščenega deklaranta CBAM obvezna za vse uvoznike blaga CBAM, ki bodo v obdobju enega leta presegli prag 50 ton ter za vse tiste, ki uvažajo električno energijo ali vodik. V kolikor uvozniki tega praga na letni ravni ne bodo presegli, zanje obveznosti CBAM ne bodo veljale, prav tako ne bodo potrebovali statusa pooblaščenega deklaranta CBAM. 

Če bo predlog poenostavitev sprejet, bodo spremembe veljale od 1. 1. 2026 dalje. V prehodnem obdobju, pa je poročanje po posameznem četrtletju, ko je bil opravljen uvoz blaga CBAM, še vedno obvezno. Predlog sprememb je objavljen na spletni strani Evropske komisije o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah.

Hkrati obveščamo, da je Evropska komisija dne 26. 2. 2025, v okviru paketa poenostavitev Omnibus I, predstavila predlog poenostavitev CBAM. Pričakuje se, da bo uveljavljen nov letni prag 50 ton, ki predstavlja izjemo od obveznosti CBAM, namesto sedanjih 150€ (vrednost). Letni prag 50 ton, bo predstavljal seštevek neto mase uvoženega blaga CBAM iz sektorjev blaga: železo in jeklo, aluminij, cement in gnojila. Za sektorja električne energije in vodika, ne bo veljal, prav tako ne bo več veljal trenutni prag 150€. 

To pomeni, da bo pridobitev statusa pooblaščenega deklaranta CBAM obvezna za vse uvoznike blaga CBAM, ki bodo v obdobju enega leta presegli prag 50 ton ter za vse tiste, ki uvažajo električno energijo ali vodik. V kolikor uvozniki tega praga na letni ravni ne bodo presegli, zanje obveznosti CBAM ne bodo veljale, prav tako ne bodo potrebovali statusa pooblaščenega deklaranta CBAM. 

Če bo predlog poenostavitev sprejet, bodo spremembe veljale od 1. 1. 2026 dalje. V prehodnem obdobju, pa je poročanje po posameznem četrtletju, ko je bil opravljen uvoz blaga CBAM, še vedno obvezno. Predlog sprememb je objavljen na spletni strani Evropske komisije o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah.

Vezano na naš odgovor št. 342-24/2023-2, z dne 21.8.2023, ki se je nanašal na izvoz tunine paštete v Švico in Združeno kraljestvo, smo Komisijo povprašali, kakšno dokumentacijo mora izvoznik v Sloveniji predložiti pri izvozu tunine paštete v Švico v primeru, da se bo tunina pašteta vrnila nazaj v Slovenijo ali naprej trgovala z državami članicami EU. Prejeli smo odgovor Komisije, zato odgovor v omenjenem dopisu pod zaporedno št. 1, ki se nanaša na izvoz tunine paštete v Švico, dopolnjujemo, in sicer: 

Če se bo tunina pašteta iz Švice vračala oz. ponovno uvažala v EU, bodisi v Slovenijo ali v drugo državo članico EU, mora izvoznik ob izvozu v Švico priložiti:

• potrdilo o ulovu, in
• prilogo IV uredbe št. 1005/2009, tj. izjavo predelovalnega obrata, potrjeno s strani pristojnega organa v Sloveniji, če so bili proizvodi po uvozu v EU predelani v Sloveniji.

Ob vrnitvi v Slovenijo oz. ponovnem uvozu v EU mora uvoznik poleg omenjenih dokumentov za izvoz v Švico predložiti še:

• dokument v skladu s členom 14/1 uredbe št. 1005/2008, tj. pisni dokaz, da so se v zvezi s proizvodi opravljale samo dejavnosti iztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali drugi postopki za ohranjanje teh proizvodov v dobrem in pristnem stanju, in so bili nenehno pod nadzorom pristojnih organov v Švici, ali
• dokument v skladu s členom 14/2 uredbe št. 1005/2008, tj. izjavo predelovalnega obrata (prilogo IV omenjene uredbe), potrjeno s strani pristojnega organa v Švici, če so se proizvodi v Švici  dodatno obdelali/predelali.

Izvoznik je opredeljen v 1(19) členu Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije in pomeni:

a) fizično osebo, ki prenaša blago, ki se bo izneslo s carinskega območja Unije, če je to blago v njeni osebni prtljagi;

b) v drugih primerih, v katerih se točka (a) ne uporablja:

• (i) oseba s sedežem na carinskem območju Unije, ki ima pooblastilo za odločanje o iznosu blaga z navedenega carinskega območja, o čemer je tudi sprejela odločitev;
• (ii) kadar se točka (i) ne uporablja, oseba s sedežem na carinskem območju Unije, ki je stranka pogodbe, v skladu s katero se bo blago izneslo z navedenega carinskega območja.

Kadar gre za osebo, ki nima sedeža na carinskem območju Unije, ta v skladu z b) točko prejšnjega odstavka pooblasti osebo, ki bo nastopala kot izvoznik v carinski deklaraciji. Pooblastilo se priloži deklaraciji in se ga v deklaracijo navede v PE 2/3 (Spremna listina) pod oznako 3I90. Iz pooblastila mora biti razvidno izpolnjevanje pogojev za nastopanje kot izvoznik v izvozni deklaraciji, podatki o osebi iz tretje države in o osebi, s sedežem na območju Unije, ki bo po pooblastilu nastopala kot izvoznik v carinski deklaraciji. V deklaracijo se v PE 3/7 (Pošiljatelj) navede osebo, ki nima sedeža na carinskem območju Unije in za katero se izvaža blago. V PE 2/2 (Dodatne informacije)  se navede oznaka I0550, pri kateri se navede veljavna slovenska identifikacijska številka za DDV te osebe, ki nima sedeža na carinskem območju Unije, za katero se izvaža blago, kadar z njo razpolaga.

Pojem izvoznik ter postopanje in izpolnjevanje carinske deklaracije v primeru, kadar je izvoznik oseba, ki nima sedeža na carinskem območju Unije, je opredeljeno tudi v 7. točki Navodila o izvajanju izvoznega postopka, št. 5/2023.

Izvoznik je opredeljen v 1(19) členu Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije in pomeni:

a) fizično osebo, ki prenaša blago, ki se bo izneslo s carinskega območja Unije, če je to blago v njeni osebni prtljagi;

b) v drugih primerih, v katerih se točka (a) ne uporablja:

• (i) oseba s sedežem na carinskem območju Unije, ki ima pooblastilo za odločanje o iznosu blaga z navedenega carinskega območja, o čemer je tudi sprejela odločitev;
• (ii) kadar se točka (i) ne uporablja, oseba s sedežem na carinskem območju Unije, ki je stranka pogodbe, v skladu s katero se bo blago izneslo z navedenega carinskega območja.

Navedeno pomeni, da, razen kadar gre za fizično osebo, ki prenaša blago v osebni prtljagi, mora imeti izvoznik sedež na carinskem območju Unije.

Kadar oseba, ki bi želela izvoziti blago, nima sedeža na carinskem območju Unije, v skladu z zgornjo b) točko, pooblasti osebo, ki bo nastopala kot izvoznik v carinski deklaraciji. Pooblastilo za nastopanje kot izvoznik se lahko da tudi carinskemu zastopniku, ki za osebo vlaga izvozno deklaracijo.

Pooblastilo se priloži deklaraciji in se ga v deklaracijo navede v PE 2/3 (Spremna listina) pod oznako 3I90. Iz pooblastila mora biti razvidno izpolnjevanje pogojev za nastopanje kot izvoznik v izvozni deklaraciji, podatki o osebi iz tretje države in o osebi, s sedežem na območju Unije, ki bo po pooblastilu nastopala kot izvoznik v carinski deklaraciji.

Osebo, ki nima sedeža na carinskem območju Unije in za katero se izvaža blago, se v izvozni deklaraciji navede v PE 3/7 (Pošiljatelj).

Kadar oseba, ki nima sedeža na carinskem območju Unije in za katero se izvaža blago, ima slovensko identifikacijsko številko za DDV, se le to navede v PE 2/2 (Dodatne informacije) za davčne namene. V kolikor slovenske identifikacijske številke za DDV nima, se ta podatek ne izpolnjuje.

Pojem izvoznik ter postopanje in izpolnjevanje carinske deklaracije v primeru, kadar je izvoznik oseba, ki nima sedeža na carinskem območju Unije, je opredeljeno tudi v 7. točki Navodila o izvajanju izvoznega postopka, št. 5/2023.