Baza informacij za delovanje Partnerjev Mreže Modro Poslovanje

 Informacija o novostih, ki jih prinaša novela ZDoh-2S   

 Informacija o novostih, ki jih prinaša novela ZDoh-2S   

 V nadaljevanju podajamo kratko informacijo o novostih, ki jih prinaša novela ZDavP-2J   .

S 1. 1. 2023 se začne uporabljati Konvencija med Republiko Slovenijo in Kraljevino Maroko o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka (BKMIDO), ki je začela veljati 14. aprila 2022.

Obvestilo o začetku veljavnosti Konvencije je bilo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe, št. 111/22 (Uradni list RS, št. 111/22 z dne 25.8.2022).

V skladu z določbo 28. člena se Konvencija uporablja:

• v zvezi z davki, odtegnjenimi pri viru, za dohodek, dosežen 1. januarja 2023 ali po njem;
• v zvezi z drugimi davki od dohodka za davke, obračunane za katero koli davčno leto ali davčno obdobje, ki se začne 1. januarja 2023 ali po njem.

S 1. 1. 2023 se začne uporabljati Konvencija med Republiko Slovenijo in Kraljevino Maroko o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka (BKMIDO), ki je začela veljati 14. aprila 2022.

Obvestilo o začetku veljavnosti Konvencije je bilo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe, št. 111/22 (Uradni list RS, št. 111/22 z dne 25.8.2022).

V skladu z določbo 28. člena se Konvencija uporablja:

• v zvezi z davki, odtegnjenimi pri viru, za dohodek, dosežen 1. januarja 2023 ali po njem;
• v zvezi z drugimi davki od dohodka za davke, obračunane za katero koli davčno leto ali davčno obdobje, ki se začne 1. januarja 2023 ali po njem.

S 1. 1. 2023 se začne uporabljati Konvencija med Republiko Slovenijo in Kraljevino Maroko o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka (BKMIDO), ki je začela veljati 14. aprila 2022.

Obvestilo o začetku veljavnosti Konvencije je bilo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe, št. 111/22 (Uradni list RS, št. 111/22 z dne 25.8.2022).

V skladu z določbo 28. člena se Konvencija uporablja:

• v zvezi z davki, odtegnjenimi pri viru, za dohodek, dosežen 1. januarja 2023 ali po njem;
• v zvezi z drugimi davki od dohodka za davke, obračunane za katero koli davčno leto ali davčno obdobje, ki se začne 1. januarja 2023 ali po njem.

Z Uredbo 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 (v nadaljevanju: Uredba 2023/956/EU) je bil vzpostavljen mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) za obravnavanje emisij toplogrednih plinov, vgrajenih v blagu, navedenem v prilogi I k tej uredbi. Finančna uprava Republike Slovenije je bila z dnem 5. december 2023 imenovana za Nacionalni pristojni organ za izvajanje mehanizma CBAM.

Vse uvoznike blaga CBAM (cement, železo in jeklo, aluminij, električna energija, gnojila in vodik), ki so od 1. oktobra 2023 dalje uvozili ali nameravajo uvoziti blago CBAM na carinsko območje Unije, pozivamo k registraciji v Portal CBAM. Uvoznik lahko pooblasti posrednega carinskega zastopnika, da prevzame obveznosti poročanja. Navodila in postopek za registracijo se nahajajo na spletni strani e-Carina pod »Evropske aplikacije«. Uvoznikom CBAM blaga je na voljo tudi testno okolje Portala CBAM, preko katerega se lahko seznanijo z njegovo uporabo.

Podrobnejša pravila glede obveznosti poročanja CBAM v prehodnem obdobju določa Izvedbena uredba 2023/1773/EU. Prehodno obdobje za uveljavitev mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah velja od 1. oktobra 2023 do 31. decembra 2025. V času veljave prehodnega obdobja ni omejitev pri uvozu blaga CBAM, treba pa je v Portal CBAM poročati o vgrajenih emisijah v blagu. Seznam blaga po tarifnih oznakah, na katerega se nanašajo ukrepi mehanizma CBAM, je naveden v Prilogi 1 Uredbe 2023/956/EU. Poročila se vlaga za vsako četrtletje, v katerem je prišlo do uvoza blaga CBAM, rok za vložitev prvega poročila za obdobje od 1. oktobra do 31. decembra 2023 je 31. januar 2024. Obveznost poročanja ne velja za blago CBAM, katerega realna vrednost na pošiljko ne presega 150 eur (velja vrednost blaga CBAM v pošiljki in ne skupna vrednost pošiljke, v kolikor pošiljka vsebuje še blago, ki ni CBAM blago).

Oseba, ki se registrira v Prehodni register CBAM (»poročajoči deklarant«):

• uvoznik, ki vloži carinsko deklaracijo za sprostitev blaga v prosti promet (vključno s sprostitvijo blaga v prost promet s plačila DDV oproščeno dobavo v drugo državo članico – CP42) v svojem imenu in za svoj račun; oziroma uvoznik v imenu in za račun katerega je carinska deklaracija vložena (obveznost velja tudi za imetnika dovoljenja za vpis v evidence deklaranta);
• posredni carinski zastopnik, imenovan v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 952/2013, ki vloži carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet v svojem imenu, vendar za tuj račun, kadar ima uvoznik sedež zunaj Unije ali
• posredni carinski zastopnik, imenovan v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 952/2013, ki vloži carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet v svojem imenu, vendar za tuj račun ter se strinja z obveznostmi poročanja v skladu s členom 32 Uredbe (EU) 2023/956.

V Prehodni register CBAM se registrira oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki bo dejansko vlagala poročila CBAM. V kolikor uvoznik sodeluje z več posrednimi carinskimi zastopniki, in se ti strinjajo z izpolnjevanjem obveznosti poročanja za uvoznika, lahko vsak posredni carinski uvoznik poroča za svoj del blaga, za katerega predloži carinsko deklaracijo. Posredni carinski zastopnik, ki bo zastopal uvoznike za izpolnjevanje obveznosti poročanja, lahko zastopa več uvoznikov in za njih skupaj vloži eno poročilo.

Za vsebinska vprašanja glede izpolnjevanja obveznosti CBAM, se lahko obrnete na e-naslov cbam.fu(at)gov.<

V okviru tega se zbira več sto kazalnikov, katerih podatke prispevamo države članice EU in po potrebi tretje države, ki sodelujejo v projektu CUP.

Rezultat analize je Letno poročilo o uspešnosti Carinske unije, ki ga projekt CUP predstavi Odboru za carinsko politiko (CPG- odbor sestavljen iz direktorjev carinskih služb in DG TAXUD) v potrditev. Poročilo je zaradi občutljivosti podatkov sicer označeno za »občutljivo«, zato ga v celoti ni mogoče javno objaviti, posamezni splošni trendi carinske Unije pa so na razpolago tudi za širšo javnost. 

V prilogi vam posredujemo zanimive ključne informacije in izsledke tega poročila.

V okviru tega se zbira več sto kazalnikov, katerih podatke prispevamo države članice EU in po potrebi tretje države, ki sodelujejo v projektu CUP.

Rezultat analize je Letno poročilo o uspešnosti Carinske unije, ki ga projekt CUP predstavi Odboru za carinsko politiko (CPG- odbor sestavljen iz direktorjev carinskih služb in DG TAXUD) v potrditev. Poročilo je zaradi občutljivosti podatkov sicer označeno za »občutljivo«, zato ga v celoti ni mogoče javno objaviti, posamezni splošni trendi carinske Unije pa so na razpolago tudi za širšo javnost. 

V prilogi vam posredujemo zanimive ključne informacije in izsledke tega poročila.

Čakalni čas na meji je potrebno upoštevati v tranzitni deklaraciji (NCTS) pri določanju roka za predložitev blaga namembnemu carinskemu uradu in pri pričakovanju odgovorov na poizvedbe v zvezi z nezaključenimi postopki tranzita Unije.