Baza informacij za delovanje Partnerjev Mreže Modro Poslovanje

V davčno osnovo pri pridobitvi prevoznega sredstva iz druge države članice se vključijo vse pripadajoče dajatve, tudi DMV.

Na podlagi 36. člena ZDDV-1 davčna osnova pri dobavah blaga ali storitev vključuje vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh ali v storitvah), ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od kupca, naročnika ali tretje osebe za te dobave. V davčno osnovo se med drugim vštevajo tudi, če že niso všteti, trošarine in drugi davki, takse, uvozne in druge dajatve, razen DDV. 

Davčni zavezanci, ki so nepravilno obračunali DDV, lahko sami izvedejo popravke in uporabijo institut samoprijave iz 88.b člena ZDDV-1 ter se izognejo kaznovanju. Na tej podlagi lahko davčni zavezanec najpozneje do vročitve odmerne odločbe v postopku nadzora obračuna davka pri davčnem organu oziroma do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka vključi popravke napak iz preteklih davčnih obdobij v tekoči obračun DDV. Več glede popravkov je pojasnjeno v pojasnilu na spletni strani FURS.

Opozarjamo, da določitev davčne osnove v nasprotju s 36. in 37. členom ZDDV-1 predstavlja hujši davčni prekršek, ki se na podlagi 1. točke prvega odstavka 141. člena ZDDV-1 kaznuje z globo.

V davčno osnovo pri pridobitvi prevoznega sredstva iz druge države članice se vključijo vse pripadajoče dajatve, tudi DMV.

Na podlagi 36. člena ZDDV-1 davčna osnova pri dobavah blaga ali storitev vključuje vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh ali v storitvah), ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od kupca, naročnika ali tretje osebe za te dobave. V davčno osnovo se med drugim vštevajo tudi, če že niso všteti, trošarine in drugi davki, takse, uvozne in druge dajatve, razen DDV. 

Davčni zavezanci, ki so nepravilno obračunali DDV, lahko sami izvedejo popravke in uporabijo institut samoprijave iz 88.b člena ZDDV-1 ter se izognejo kaznovanju. Na tej podlagi lahko davčni zavezanec najpozneje do vročitve odmerne odločbe v postopku nadzora obračuna davka pri davčnem organu oziroma do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka vključi popravke napak iz preteklih davčnih obdobij v tekoči obračun DDV. Več glede popravkov je pojasnjeno v pojasnilu na spletni strani FURS.

Opozarjamo, da določitev davčne osnove v nasprotju s 36. in 37. členom ZDDV-1 predstavlja hujši davčni prekršek, ki se na podlagi 1. točke prvega odstavka 141. člena ZDDV-1 kaznuje z globo.

V davčno osnovo pri pridobitvi prevoznega sredstva iz druge države članice se vključijo vse pripadajoče dajatve, tudi DMV.

Na podlagi 36. člena ZDDV-1 davčna osnova pri dobavah blaga ali storitev vključuje vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh ali v storitvah), ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od kupca, naročnika ali tretje osebe za te dobave. V davčno osnovo se med drugim vštevajo tudi, če že niso všteti, trošarine in drugi davki, takse, uvozne in druge dajatve, razen DDV. 

Davčni zavezanci, ki so nepravilno obračunali DDV, lahko sami izvedejo popravke in uporabijo institut samoprijave iz 88.b člena ZDDV-1 ter se izognejo kaznovanju. Na tej podlagi lahko davčni zavezanec najpozneje do vročitve odmerne odločbe v postopku nadzora obračuna davka pri davčnem organu oziroma do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka vključi popravke napak iz preteklih davčnih obdobij v tekoči obračun DDV. Več glede popravkov je pojasnjeno v pojasnilu na spletni strani FURS.

Opozarjamo, da določitev davčne osnove v nasprotju s 36. in 37. členom ZDDV-1 predstavlja hujši davčni prekršek, ki se na podlagi 1. točke prvega odstavka 141. člena ZDDV-1 kaznuje z globo.

1. junija 2017 smo po enem letu uvedbe davčnih blagajn javnosti predstavili celovito poročilo o učinkih uvedbe davčnih blagajn, vključno z metodologijo izračuna. Njihov učinek je v prvem letu znašal 81 mio €. 

V drugem letu uvedbe davčnih blagajn smo ocenili doprinos davčnih blagajn pri zavezancih, ki so davčne blagajne uporabljali v letu 2017, hkrati pa so poslovali v letu 2015. Pri tem smo upoštevali revalorizacijo in odšteli nominalno rast končne potrošnje oz. rast bruto domačega proizvoda. Omenjeni zavezanci so v letu 2017 (glede na leto 2015) prostovoljno plačali 44,8 mio € več davka na dodano vrednost, 21,8 mio € več prispevkov za socialno varnost in dohodnine, 25,7 mio € več davka od dohodkov pravnih oseb in 0,026 mio € več davka od dohodka iz dejavnosti. Skupaj je bilo torej iz teh naslovov pobranih za 92,4 mio € več sredstev.

UPORABNIKI DAVČNIH BLAGAJN
Davčne blagajne je v letu 2017 uporabljajo 53.488 davčnih zavezancev, ki so skupaj izdali 1.053.917.633 računov (2,9 milijona računov na dan). Informacijski sistem deluje brez težav, povprečno se izdan račun na strežniku Finančne uprave RS (v nadaljevanju: FURS) potrdi v 5 stotinkah sekunde.

Vsem zavezancem, ki pri poslovanju potrebujejo davčno blagajno, je na voljo brezplačna miniBlagajna FURS. V letu 2017 je miniBlagajno uporabljalo 16.573 zavezancev, ki so preko nje izdali 2.205.864 računov.

SPODBUJANJE POTROŠNIKOV ZA JEMANJE IN PREVERJANJE RAČUNOV
Tudi v letu 2017 je potekala preventivna ozaveščevalna akcija, katere namen je spodbujanje potrošnikov, da račun zahtevajo, vzamejo, ga preverijo in pošljejo na Finančno upravo RS. Na ta način pripomorejo k dvigu davčne kulture in zmanjševanju sive ekonomije. V ta namen je nadaljevala s prirejanjem nekoliko spremenjene nagradne igre »Vklopi razum, zahtevaj račun!«. Z njo je Finančna uprava RS želela krepiti vsakodnevno motivacijo za zahtevanje, jemanje in preverjanje računov ter spodbuditi elektronsko poslovanje preko eDavkov. Preverjanje računov s strani potrošnikov je zelo pomembno tudi za nadzor nad sivo ekonomijo, saj na ta način s strani potrošnikov Finančna uprava RS dobi povratno informacijo o tem, kdo izdaja napačne račune in kakšne so nepravilnosti. S tem lahko z manjšimi delovnimi resursi poveča učinkovitost nadzora. Spodbujanje poslovanja preko eDavkov je pomembno pri zmanjšanju papirnega administriranja in pomeni poenostavitev, skrajšanje ter pocenitev upravnih postopkov.

NADZOR
V letu 2017 je davčni organ v zvezi z davčnimi blagajnami izvedel 15.416 nadzorov (v letu 2016 je bilo izvedenih 27.180). Manjše število izvedenih nadzorov v letu 2017 v primerjavi z letom 2016 je posledica dejstva, da je bilo v letu 2016 zaradi uvedbe davčnih blagajn izvedenih veliko število preventivnih nadzorov z namenom informiranja zavezancev. 

Največ opravljenih nadzorov je bilo v dejavnosti gostinstva, trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil, gradbeništva, drugih dejavnosti (npr. frizerske dejavnosti in osebne storitve), zdravstva in socialnega varstva, predelovalnih dejavnostih ter dejavnosti pekarstva. Največ nepravilnosti je bilo odkritih v dejavnostih gostinstva in trgovine. Storilcem prekrškov je bilo izdanih 1.885 prekrškovnih aktov (1.295 odločb in 590 plačilnih nalogov). Skupaj jim je bila izrečena globa v znesku 3.185.000 evrov, izrečenih pa je bilo tudi 662 opominov. Preko mobilne in spletne aplikacije »Preveri račun« je račune preverjalo 17.226 različnih potrošnikov. Potrošniki so preverili 6.001.077 računov, od tega 5.305.817 (88 %) elektronsko preko mobilne ali spletne aplikacije. Najmanj enkrat je bilo preverjenih 31.442 (60 %) izdajateljev računov.
 

Od 2. do 7. januarja 2016 so nadzorniki Finančne uprave RS (FURS) pri zavezancih za davčne blagajne izvedli 1.191 postopkov nadzora. Pri tem so bile v 85 primerih (7 odstotkih) ugotovljene nepravilnosti. V vseh omenjenih primerih so bila izrečena opozorila. Glede na ugotovitve s terena po prvem tednu lahko zaključimo, da se tisti zavezanci, ki do roka niso uspeli pravočasno implementirati davčnih blagajn, pospešeno vključujejo v sistem. Statistika kaže, da jih v sistem pristopi tudi več kot 200 vsako uro.

 Celotno sporočilo za javnost   

S 1.  februarjem bodo nadzorniki Finančne uprave RS začeli s strožjim nadzorom in tudi doslednim izrekanjem glob vsem zavezancem, ki še ne bodo vključeni v sistem davčnih blagajn. Sankcionirane bodo tudi vsebinske in programske nepravilnosti pri davčnem potrjevanju računov. Prekrškovni postopki se bodo vodili tako zoper zavezance, ki bodo kršili zakonodajo, kot tudi zoper programske hiše, ki računalniških programov niso izdelali v skladu z določbami zakona. Posebna pozornost bo namenjena neizdajanju računov.

 Celotno sporočilo za javnost   

Potrošniki z aplikacijo Preveri račun preverijo vsak 30 izdan račun. V kar 97 % primerov preverjanj velja, da se računi ujemajo s podatki v sistemu davčnih blagajn. V poostrenem nadzoru v mesecu februarju je FURS opravil 3.547 nadzorov, odkril 300 nepravilnosti, od tega je bilo 189 opozoril (kršitev manjšega pomena).

 Celotno sporočilo za javnost