Baza informacij za delovanje Partnerjev Mreže Modro Poslovanje

Carinski nadzor se opravlja tudi nad malimi pošiljkami (poštne pošiljke in pošiljke hitre pošte, poslane neposredno potrošniku), katerih število hitro raste zaradi razširjene globalne trgovine. Od leta 2022 se je količina malih pošiljk vsako leto podvojila. Leta 2024 je bilo v EU poslanih že 4,6 milijarde paketov, številka pa se še vedno povečuje; vsako sekundo naj bi se v EU uvozilo skoraj 180 takšnih pošiljk.

Carinski nadzor skladnosti izdelkov se vsako leto krepi, vendar pa zaradi naraščanja obsega e-trgovanja, odstotek opravljenih pregledov pada. Leta 2025 so namreč male pošiljke predstavljale 97% vseh pošiljk iz tretjih držav, ki pa jih carinski organi zaradi količine ne morejo ustrezno nadzorovati. Poleg tega se kažejo določene zakonodajne pomanjkljivosti glede pristojnosti organov za nadzor trga. EU je zato že sprejela določene ukrepe za učinkovitejše izvajanje nadzora uvoza blaga v e-trgovini in zagotovitev konkurenčnih pogojev s tradicionalnimi trgovci na drobno v EU, npr. pripravlja se sprememba zakonodaje, odpravila se bo oprostitev plačila carine za pakete z vrednostjo do 150 EUR, uvedlo se bo nadomestilo plačila v višine 3 EUR na izdelek.

V letu 2025 se je na ravni EU izvajala obsežna carinska kontrola nad malimi pošiljkami, v kateri so sodelovali tudi slovenski carinski organi, skupaj s tržnim in zdravstvenim inšpektorat. Rezultati kažejo, da večina blaga, ki je neposredno poslano potrošnikom v EU iz tretjih držav, ni v skladu s pravili in varnostnimi standardi EU. Izbrani izdelki igrač in male elektronike, ki so bili tudi laboratorijsko preizkušeni, so se kar v 84% primerov izkazali kot nevarni. 

Carinski nadzor se opravlja tudi nad malimi pošiljkami (poštne pošiljke in pošiljke hitre pošte, poslane neposredno potrošniku), katerih število hitro raste zaradi razširjene globalne trgovine. Od leta 2022 se je količina malih pošiljk vsako leto podvojila. Leta 2024 je bilo v EU poslanih že 4,6 milijarde paketov, številka pa se še vedno povečuje; vsako sekundo naj bi se v EU uvozilo skoraj 180 takšnih pošiljk.

Carinski nadzor skladnosti izdelkov se vsako leto krepi, vendar pa zaradi naraščanja obsega e-trgovanja, odstotek opravljenih pregledov pada. Leta 2025 so namreč male pošiljke predstavljale 97% vseh pošiljk iz tretjih držav, ki pa jih carinski organi zaradi količine ne morejo ustrezno nadzorovati. Poleg tega se kažejo določene zakonodajne pomanjkljivosti glede pristojnosti organov za nadzor trga. EU je zato že sprejela določene ukrepe za učinkovitejše izvajanje nadzora uvoza blaga v e-trgovini in zagotovitev konkurenčnih pogojev s tradicionalnimi trgovci na drobno v EU, npr. pripravlja se sprememba zakonodaje, odpravila se bo oprostitev plačila carine za pakete z vrednostjo do 150 EUR, uvedlo se bo nadomestilo plačila v višine 3 EUR na izdelek.

V letu 2025 se je na ravni EU izvajala obsežna carinska kontrola nad malimi pošiljkami, v kateri so sodelovali tudi slovenski carinski organi, skupaj s tržnim in zdravstvenim inšpektorat. Rezultati kažejo, da večina blaga, ki je neposredno poslano potrošnikom v EU iz tretjih držav, ni v skladu s pravili in varnostnimi standardi EU. Izbrani izdelki igrač in male elektronike, ki so bili tudi laboratorijsko preizkušeni, so se kar v 84% primerov izkazali kot nevarni. 

Carinski nadzor se opravlja tudi nad malimi pošiljkami (poštne pošiljke in pošiljke hitre pošte, poslane neposredno potrošniku), katerih število hitro raste zaradi razširjene globalne trgovine. Od leta 2022 se je količina malih pošiljk vsako leto podvojila. Leta 2024 je bilo v EU poslanih že 4,6 milijarde paketov, številka pa se še vedno povečuje; vsako sekundo naj bi se v EU uvozilo skoraj 180 takšnih pošiljk.

Carinski nadzor skladnosti izdelkov se vsako leto krepi, vendar pa zaradi naraščanja obsega e-trgovanja, odstotek opravljenih pregledov pada. Leta 2025 so namreč male pošiljke predstavljale 97% vseh pošiljk iz tretjih držav, ki pa jih carinski organi zaradi količine ne morejo ustrezno nadzorovati. Poleg tega se kažejo določene zakonodajne pomanjkljivosti glede pristojnosti organov za nadzor trga. EU je zato že sprejela določene ukrepe za učinkovitejše izvajanje nadzora uvoza blaga v e-trgovini in zagotovitev konkurenčnih pogojev s tradicionalnimi trgovci na drobno v EU, npr. pripravlja se sprememba zakonodaje, odpravila se bo oprostitev plačila carine za pakete z vrednostjo do 150 EUR, uvedlo se bo nadomestilo plačila v višine 3 EUR na izdelek.

V letu 2025 se je na ravni EU izvajala obsežna carinska kontrola nad malimi pošiljkami, v kateri so sodelovali tudi slovenski carinski organi, skupaj s tržnim in zdravstvenim inšpektorat. Rezultati kažejo, da večina blaga, ki je neposredno poslano potrošnikom v EU iz tretjih držav, ni v skladu s pravili in varnostnimi standardi EU. Izbrani izdelki igrač in male elektronike, ki so bili tudi laboratorijsko preizkušeni, so se kar v 84% primerov izkazali kot nevarni. 

Carinski nadzor se opravlja tudi nad malimi pošiljkami (poštne pošiljke in pošiljke hitre pošte, poslane neposredno potrošniku), katerih število hitro raste zaradi razširjene globalne trgovine. Od leta 2022 se je količina malih pošiljk vsako leto podvojila. Leta 2024 je bilo v EU poslanih že 4,6 milijarde paketov, številka pa se še vedno povečuje; vsako sekundo naj bi se v EU uvozilo skoraj 180 takšnih pošiljk.

Carinski nadzor skladnosti izdelkov se vsako leto krepi, vendar pa zaradi naraščanja obsega e-trgovanja, odstotek opravljenih pregledov pada. Leta 2025 so namreč male pošiljke predstavljale 97% vseh pošiljk iz tretjih držav, ki pa jih carinski organi zaradi količine ne morejo ustrezno nadzorovati. Poleg tega se kažejo določene zakonodajne pomanjkljivosti glede pristojnosti organov za nadzor trga. EU je zato že sprejela določene ukrepe za učinkovitejše izvajanje nadzora uvoza blaga v e-trgovini in zagotovitev konkurenčnih pogojev s tradicionalnimi trgovci na drobno v EU, npr. pripravlja se sprememba zakonodaje, odpravila se bo oprostitev plačila carine za pakete z vrednostjo do 150 EUR, uvedlo se bo nadomestilo plačila v višine 3 EUR na izdelek.

V letu 2025 se je na ravni EU izvajala obsežna carinska kontrola nad malimi pošiljkami, v kateri so sodelovali tudi slovenski carinski organi, skupaj s tržnim in zdravstvenim inšpektorat. Rezultati kažejo, da večina blaga, ki je neposredno poslano potrošnikom v EU iz tretjih držav, ni v skladu s pravili in varnostnimi standardi EU. Izbrani izdelki igrač in male elektronike, ki so bili tudi laboratorijsko preizkušeni, so se kar v 84% primerov izkazali kot nevarni. 

Zaznali smo nepravilnosti pri izvajanju carinskega postopka 42 in napačno uporabo klavzule INCOTERM DDP, zato v nadaljevanju podajamo podrobnejša pojasnila. 

Klavzula pomeni »Delivered duty paid«, kar pomeni »dobavljeno, dajatve plačane«. Uporaba te klavzule običajno pomeni, da prodajalec organizira celoten prevoz do dogovorjenega kraja v državi kupca, nosi vsa tveganja ter plača vse stroške, vključno s carino in davki (DDV). Kupec pa prevzame blago na dogovorjenem kraju in nima obveznosti glede carinskih formalnosti ali plačila dajatev. 

Carinski postopek 42 pomeni sprostitev blaga v prosti promet in plačilo carinskih dajatev, pri čemer se pri uvozu odobri oprostitev plačila DDV, ker bo uvoznik izvedel dobavo blaga v drugo državo članico. To pomeni, da vse davčne obveznosti v zvezi z DDV pri carinskem postopku 42 izvede uvoznik. 

Pri uporabi klavzule DDP plača stroške, carino in DDV prodajalec, pri carinskem postopku 42 pa kupec, ki je običajno v carinski deklaraciji naveden kot uvoznik. Glede na navedeno se pri carinskem postopku 42 ne more uporabiti klavzule DDP. Izjema bi bili samo primeri, ko bi bil izvoznik hkrati uvoznik, ki bi izvedel dobavo blaga v drugo državo članico.

Zaznali smo nepravilnosti pri izvajanju carinskega postopka 42 in napačno uporabo klavzule INCOTERM DDP, zato v nadaljevanju podajamo podrobnejša pojasnila. 

Klavzula pomeni »Delivered duty paid«, kar pomeni »dobavljeno, dajatve plačane«. Uporaba te klavzule običajno pomeni, da prodajalec organizira celoten prevoz do dogovorjenega kraja v državi kupca, nosi vsa tveganja ter plača vse stroške, vključno s carino in davki (DDV). Kupec pa prevzame blago na dogovorjenem kraju in nima obveznosti glede carinskih formalnosti ali plačila dajatev. 

Carinski postopek 42 pomeni sprostitev blaga v prosti promet in plačilo carinskih dajatev, pri čemer se pri uvozu odobri oprostitev plačila DDV, ker bo uvoznik izvedel dobavo blaga v drugo državo članico. To pomeni, da vse davčne obveznosti v zvezi z DDV pri carinskem postopku 42 izvede uvoznik. 

Pri uporabi klavzule DDP plača stroške, carino in DDV prodajalec, pri carinskem postopku 42 pa kupec, ki je običajno v carinski deklaraciji naveden kot uvoznik. Glede na navedeno se pri carinskem postopku 42 ne more uporabiti klavzule DDP. Izjema bi bili samo primeri, ko bi bil izvoznik hkrati uvoznik, ki bi izvedel dobavo blaga v drugo državo članico.