Zavezanec za davek je družbeniku do konca leta 2014 izplačal posojila v skupni višini 500 tisoč evrov. V poslovnih knjigah je zavezanec prikazal vračilo teh posojil, in sicer 200 tisoč na podlagi blagajniških prejemkov in 300 tisoč na podlagi cesijske pogodbe. Pri pregledu dokumentacije je bilo ugotovljeno, da so blagajniški prejemki, na podlagi katerih so bila v letu 2014 v poslovnih knjigah zavezanca evidentirana vračila posojil družbenika v znesku 200 tisoč evrov, neverodostojni. Blagajniški prejemki in dnevniki niso vsebovali vseh predpisanih sestavin, na njih med drugim ni podpisov prejemnika in plačnika, ni številke kreditne pogodbe, prav tako je bilo ugotovljeno, da do denarnega toka (dejanskega vračila posojila) sploh ni prišlo. 

Cesijska pogodba, s katero je bilo v poslovnih knjigah evidentirano vračilo posojila družbenika v znesku 300 tisoč evrov je bila navidezna, ker zavezanec dejansko ni izkazoval obveznost do povezane osebe (prevzemnika v cesijski pogodbi), na podlagi česar bi lahko sploh sklenil cesijsko pogodbo. Zato na podlagi navedene cesijske pogodbe ni bilo podlage za pobot terjatev do družbenika.  Edini namen cesijske pogodbe je bil prikriti dejansko transakcijo, to je izplačilo dobička. Ker je bila cesijska pogodba navidezna in na tej podlagi ni prišlo do pobota terjatev do družbenika, je zavezanec dejansko odpustil dolg (posojilo) družbeniku, kar se po določilih 7. točke 74. člena šteje za prikrito izplačilo dobička. Prikrito izplačila dobička se po določilih 4. točke 90. člena ZDoh-2 obdavčuje kot dividenda, zato je bila v skladu s 132. členom ZDoh-2 od davčne osnove v znesku  500.948,12 evrov z davčnim odtegljajem obračunana dohodnina po stopnji 25% v znesku 125.237,03 evrov, ter obresti v znesku 24.090,11 evrov, skupno skoraj 150.000 evrov.