Search
× Search
Menu
    1. User Profile New
    2. Privacy policy
    1. Svetovanje - davčno materialno pravo
    2. Davčno svetovanje - davčno procesno pravo
    3. Svetovanje - Korporacijsko pravo
    4. Drugo mnenje v davčnih zadevah
    5. Izobraževanja iz davčnega, korporacijskega in povezanega prava podjetij
    1. Izvajanje storitev Računovodenja v Mreži Modro Poslovanje
    1. Kontakti TAXIN d.o.o. - Partner svetovalci za davčno in poslovno svetovanje
    2. TAXIN - PRICE LIST2024
    3. Kontakti MODRO JUTRO D.O.O. - Partner izvajalec računovodskih storitev
    1. Sodna praksa Sodišča EU, lastni članki, spremembe davčne zakonodaje....
    2. Pravice plačnikov davkov v Sloveniji - TAXPAYERS RIGHTS in SLOVENIA
    3. mag. Derganc Franc BLOG
    1. WBN-info
    2. GGF Apartmani, GGF 4 YOU doživetje
    3. Pridružite se Svetovalcem in Izvajalcem mreže modro poslovanje
    4. Povpraševanje za računovodenje v Mreži modro poslovanje
    5. Želim analizo skladnosti poslovanja podjetij - 001MMP
    6. Želim storitev DRUGO MNENJE V DAVČNIH ZADEVAH oz. davčni ali poslovni nasvet
    7. Dogodki Modro Poslovanje

Baza informacij za delovanje Partnerjev Mreže Modro Poslovanje

BAZA ZNANJA
0 20

Upoštevanje stroškov ogljične prilagoditve na mejah in emisij CO2 za vse velike ladje pri določitvi carinske vrednosti blaga

Družbe za pomorski prevoz morajo kupiti pravice do emisije, da se lahko gibljejo znotraj EU ali med EU in tretjo državo. Prevoz blaga s carinskega območja Unije in nanj ni možen, če ladjarska družba ne kupi in preda ustreznih pravic iz EU ETS. Od vključitve pomorskega prometa v EU ETS (2024), ladjarji dodajajo poseben strošek – EU ETS k osnovni ceni prevoza, zato so se skupni stroški prevoza že opazno povečali.

70. člen Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (v nadaljevanju CZU) predpisuje, da je osnova za izračun uvoznih dajatev carinska vrednost blaga, ki zajema vrednost uvoženega blaga (vrednost, ki jo kupec plača ali jo bo plačal prodajalcu). Nadalje predpis v členu 71 in 72 CZU določa elemente transakcijske vrednosti, ki se v dejansko plačano ceno za blago vključijo ali izključijo. Člen 72 (f) CZU določa, da se v carinsko vrednost blaga ne vključijo uvozne dajatve ali druge dajatve, ki jih je treba v Uniji plačati zaradi uvoza ali prodaje blaga.

Člen 71(e)(i) CZU določa, da je potrebno v carinsko vrednost blaga, všteti stroške prevoza blaga do carinskega območja Unije. Stroški prevoza dejansko vključujejo vse stroške, ne glede na to, ali gre za glavne ali stranske stroške, ki nastanejo v zvezi s prevozom blaga na carinsko območje Unije.

Pravice iz ETS, naložene pomorskim prevoznikom so povezane s prevozom blaga na carinsko območje Unije, zato jih je potrebno vključiti v carinsko vrednost blaga v skladu s 71(e)(i) CZU. 

Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) obravnava emisije toplogrednih plinov, vgrajene v blagu, navedenem v Prilogi I Uredbe (EU) 2023/956, ki se uvozi na carinsko območje Unije. Cilj okoljskega mehanizma je zagotoviti, da izdelki iz uvoza vsebujejo strošek ogljičnega odtisa, torej izenačitev obdavčitve domačih in uvoženih proizvodov ter preprečitev uhajanja ogljika zaradi selitve proizvodnje iz EU v druge države, ki so glede zmanjšanja emisij manj ambiciozne. V skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2023/956 se obveznost CBAM izpolnjuje na način nakupa in predložitve ustreznega števila kuponov CBAM, za skupno količino vgrajenih emisij v uvoženem blagu enkrat letno, za preteklo leto. 

Glede na namen CBAM, se na podlagi člena 72 (f) CZU, cene emisijskih kuponov CBAM ne vključijo v carinsko vrednost blaga. 

0 19

Upoštevanje stroškov ogljične prilagoditve na mejah in emisij CO2 za vse velike ladje pri določitvi carinske vrednosti blaga

Družbe za pomorski prevoz morajo kupiti pravice do emisije, da se lahko gibljejo znotraj EU ali med EU in tretjo državo. Prevoz blaga s carinskega območja Unije in nanj ni možen, če ladjarska družba ne kupi in preda ustreznih pravic iz EU ETS. Od vključitve pomorskega prometa v EU ETS (2024), ladjarji dodajajo poseben strošek – EU ETS k osnovni ceni prevoza, zato so se skupni stroški prevoza že opazno povečali.

70. člen Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (v nadaljevanju CZU) predpisuje, da je osnova za izračun uvoznih dajatev carinska vrednost blaga, ki zajema vrednost uvoženega blaga (vrednost, ki jo kupec plača ali jo bo plačal prodajalcu). Nadalje predpis v členu 71 in 72 CZU določa elemente transakcijske vrednosti, ki se v dejansko plačano ceno za blago vključijo ali izključijo. Člen 72 (f) CZU določa, da se v carinsko vrednost blaga ne vključijo uvozne dajatve ali druge dajatve, ki jih je treba v Uniji plačati zaradi uvoza ali prodaje blaga.

Člen 71(e)(i) CZU določa, da je potrebno v carinsko vrednost blaga, všteti stroške prevoza blaga do carinskega območja Unije. Stroški prevoza dejansko vključujejo vse stroške, ne glede na to, ali gre za glavne ali stranske stroške, ki nastanejo v zvezi s prevozom blaga na carinsko območje Unije.

Pravice iz ETS, naložene pomorskim prevoznikom so povezane s prevozom blaga na carinsko območje Unije, zato jih je potrebno vključiti v carinsko vrednost blaga v skladu s 71(e)(i) CZU. 

Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) obravnava emisije toplogrednih plinov, vgrajene v blagu, navedenem v Prilogi I Uredbe (EU) 2023/956, ki se uvozi na carinsko območje Unije. Cilj okoljskega mehanizma je zagotoviti, da izdelki iz uvoza vsebujejo strošek ogljičnega odtisa, torej izenačitev obdavčitve domačih in uvoženih proizvodov ter preprečitev uhajanja ogljika zaradi selitve proizvodnje iz EU v druge države, ki so glede zmanjšanja emisij manj ambiciozne. V skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2023/956 se obveznost CBAM izpolnjuje na način nakupa in predložitve ustreznega števila kuponov CBAM, za skupno količino vgrajenih emisij v uvoženem blagu enkrat letno, za preteklo leto. 

Glede na namen CBAM, se na podlagi člena 72 (f) CZU, cene emisijskih kuponov CBAM ne vključijo v carinsko vrednost blaga. 

0 19

Upoštevanje stroškov ogljične prilagoditve na mejah in emisij CO2 za vse velike ladje pri določitvi carinske vrednosti blaga

Družbe za pomorski prevoz morajo kupiti pravice do emisije, da se lahko gibljejo znotraj EU ali med EU in tretjo državo. Prevoz blaga s carinskega območja Unije in nanj ni možen, če ladjarska družba ne kupi in preda ustreznih pravic iz EU ETS. Od vključitve pomorskega prometa v EU ETS (2024), ladjarji dodajajo poseben strošek – EU ETS k osnovni ceni prevoza, zato so se skupni stroški prevoza že opazno povečali.

70. člen Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (v nadaljevanju CZU) predpisuje, da je osnova za izračun uvoznih dajatev carinska vrednost blaga, ki zajema vrednost uvoženega blaga (vrednost, ki jo kupec plača ali jo bo plačal prodajalcu). Nadalje predpis v členu 71 in 72 CZU določa elemente transakcijske vrednosti, ki se v dejansko plačano ceno za blago vključijo ali izključijo. Člen 72 (f) CZU določa, da se v carinsko vrednost blaga ne vključijo uvozne dajatve ali druge dajatve, ki jih je treba v Uniji plačati zaradi uvoza ali prodaje blaga.

Člen 71(e)(i) CZU določa, da je potrebno v carinsko vrednost blaga, všteti stroške prevoza blaga do carinskega območja Unije. Stroški prevoza dejansko vključujejo vse stroške, ne glede na to, ali gre za glavne ali stranske stroške, ki nastanejo v zvezi s prevozom blaga na carinsko območje Unije.

Pravice iz ETS, naložene pomorskim prevoznikom so povezane s prevozom blaga na carinsko območje Unije, zato jih je potrebno vključiti v carinsko vrednost blaga v skladu s 71(e)(i) CZU. 

Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) obravnava emisije toplogrednih plinov, vgrajene v blagu, navedenem v Prilogi I Uredbe (EU) 2023/956, ki se uvozi na carinsko območje Unije. Cilj okoljskega mehanizma je zagotoviti, da izdelki iz uvoza vsebujejo strošek ogljičnega odtisa, torej izenačitev obdavčitve domačih in uvoženih proizvodov ter preprečitev uhajanja ogljika zaradi selitve proizvodnje iz EU v druge države, ki so glede zmanjšanja emisij manj ambiciozne. V skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2023/956 se obveznost CBAM izpolnjuje na način nakupa in predložitve ustreznega števila kuponov CBAM, za skupno količino vgrajenih emisij v uvoženem blagu enkrat letno, za preteklo leto. 

Glede na namen CBAM, se na podlagi člena 72 (f) CZU, cene emisijskih kuponov CBAM ne vključijo v carinsko vrednost blaga. 

0 35

UPRS Delna sodba I U 247/2020-130

Nosilni razlog davčnih organov za davčno nepriznanje odhodkov iz naslova slabitve zemljišč je, da tožnik poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, in vrednosti pri uporabi, v okviru ugotavljanja nadomestljive vrednosti, ni ugotavljal za isto vrsto sredstev. Zaradi napačne metode tožnik s cenitvami, ki jih je uporabil v okviru testa slabitve, ni uspel ustrezno izkazati nadomestljive vrednosti sredstev, kot to vrednost določata SRS 1.33 (2006) in MRS 36, posledično pogoji za davčno priznanje odhodkov po tretjem odstavku 12. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju ZDDPO-2), tudi po presoji sodišča, niso izpolnjeni.
0 43

UPRS Delna sodba I U 247/2020-91

Sodišče torej kot sklepno ugotavlja, da je v postopku DIN glede davčnega priznavanja stroškov Licence dejansko stanje v bistvenih elementih ostalo neraziskano, saj davčni organ ni v zadostni meri obravnaval in se tudi ni dokazno opredelil do tistega dela tožnikovih navedb in dokazov, s katerimi je utemeljeval postopno spreminjanje in naraščanje kompleksnosti IT storitev, s tem pa tudi funkcije izvajalca storitev, kar vse bo potrebno dopolniti v ponovljenem postopku. V tem postopku bo davčni organ, glede na potek postopka, odločil, ali za ugotovitev dejanskega stanja potrebuje strokovno pomoč izvedenca (kot to trdi tožnik), tožniku pa bo ponovno zagotovljena pravica do izjave. Vendar pa v okoliščinah konkretnega primera sodišče sodi, da odgovor na vprašanje ustreznosti dokaznega bremena za storitve z nizko dodano vrednostjo ni potreben, saj tožnik, tudi po oceni sodišča, s svojimi dokazili spornih storitev ni uspel dokazati niti na način, kot je v Smernicah...
0 35

UPRS Delna sodba I U 255/2019-24

Za odločitev sodišča je bistven predvsem drugi del obravnavane sheme, ki glede na dosedanjo sodno prakso ni tipičen in vključuje preoblikovanje terjatve družbenikov iz naslova kupnine za prodajo poslovnih deležev v naknadna vplačila kapitala v obliki stvarnih vložkov in nato njihovo postopno vračilo oziroma izplačilo sredstev družbenikom. Da bi obstajal razumen poslovni razlog za drugi del sheme, preko katere sta družbenika dobila izplačana sredstva družbe, tožnica tudi v postopku pred sodiščem ni uspela dokazati.
0 354

UPRS Delna sodba in sklep I U 1421/2019-19

Po drugem odstavku 68. člena ZDoh-2 je cenitev ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo. Če je davčnemu organu poznan del prihodkov ali del odhodkov, se verjetna davčna osnova lahko določi na podlagi uradnih podatkov in podatkov, ki jih davčni organ zbere v ugotovitvenem postopku v zvezi z zavezancem za davek, njegovimi družinskimi člani in povezanimi osebami, kot so podatki o številu zaposlenih, izplačanih plačah in drugih dohodkih iz zaposlitve, prihodkih in odhodkih.
0 407

UPRS Delna sodba in sklep I U 1501/2017-10

Tožnik je vedel, da s povezano osebo sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. Okoliščine, da je oseba, ki ni oseba, ki je dolžna plačati davek, ravnala v dobri veri in s skrbnostjo preudarnega gospodarstvenika, da je sprejela vse razumne ukrepe, ki so bili v njeni moči, in da je njeno sodelovanje pri utaji izključeno, pa so pomembni dejavniki za določitev možnosti, da se tej osebi naknadno naloži solidarna odgovornost za plačilo DDV.
0 97

UPRS Delna sodba in sklep I U 174/2020-35

Kljub temu, da je sodišče v prejšnjem postopku izpodbijano odločbo odpravilo v celoti, to ne pomeni, da davčni organ ni bil vezan na razloge iz obrazložitve te sodbe v zvezi s položenim zneskom gotovine. Davčni organ je v ponovljenem postopku vezan ne le na pravno mnenje sodišča, ampak tudi na s sodbo ugotovljena dejstva oziroma dejansko stanje. Pri izplačilih občine A. je davčni organ pravilno odločil, da ne gre za sredstva, do katerih bi bila tožnica upravičena na podlagi povračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. V postopku je bilo ugotovljeno, da so upravičenci praviloma dobili eno nakazilo v višini 2.038,25 EUR za en telefonski priključek, razen nekaj oseb, ki so bile povezane z občino A. Med njimi je tudi tožnica, ki je prejela več nakazil zgoraj navedenega zneska, nekatera med njimi na TRR svojih družinskih članov. Pri tem so bili v nekaterih primerih kot prejemniki navedene druge fizične osebe, s čimer je občina po mnenju davčnega...
RSS
First38393840384138423844384638473848Last

Poišči članke o davkih v bazi Modro poslovanje

Terms Of UsePrivacy StatementCopyright 2014-2014 by Srobotnik d.o.o.
Back To Top