Storitve: davčno in poslovno svetovanje.

Plačilna naloga, ki sta podlaga za izterjavo predmetne sodne takse sta postala izvršljiva 27. 10. 2010. Predlagatelj izvršbe je 18. 11. 2010 podal predlog za njuno izterjavo v skupnem znesku 115,00 EUR. Postopek davčne izvršbe se je tako začel v petletnem relativnem zastaralnem roku 29. 11. 2012 z izdajo sklepa o davčni izvršbi na denarne prejemke dolžnika. Ker je bila obveznost iz naslova...

Zoper sodbo sodišča druge stopnje stranka ne more vložiti pritožbe, temveč so dovoljena le še izredna pravna sredstva. ZDSS-1 v 32. členu ni določil splošne pravice do pritožbe zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, temveč omogoča le pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje o nedopustitvi revizije.

V konkretnem primeru gre za procesno situacijo, ko je upravni organ izdal odločbo, s katero je ugodil tožnikovi pritožbi. Po izdaji drugostopenjske odločbe je bil tožnik v skladu z 39. členom ZUS-1 pozvan k izjasnitvi, ali vztraja pri tožbi ali jo razširja tudi na nov upravni akt. Tožnik na poziv v postavljenem roku ni odgovoril, zato je sodišče postopek ustavilo.

V obravnavanem primeru je pritožbeni organ po vloženi tožbi zaradi molka organa izdal upravni akt, s katerim je dokončno odločil o tožnikovi obveznosti in tožnik pri tožbi ne vztraja (3. odstavek 39. člena ZUS-1). Zato je sodišče ob upoštevanju odločbe US RS odločilo o stroških upravnega spora po 1. odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem sodišče odloči o stroških postopka po določbah ZPP.

Po uradnih podatkih, ki se vodijo pri tem sodišču, je bila o isti zadevi, to je o tožbi zoper izpodbijano davčno odločbo, že izdana pravnomočna sodba. Zato je sodišče tožbo, ki se nanaša na isti upravni akt, zavrglo.

Če pomanjkljivost tožbe kljub pozivu sodišča in opozorilu na posledice ni odpravljena, je potrebno takšno tožbo zavreči, če takšne, kot je, ni mogoče obravnavati.

Ker vrednost izpodbijanega dela sodbe ne presega revizijskega praga za dovoljenost revizije po samem zakonu in ker revizija ni bila dopuščena, jo je bilo treba kot nedovoljeno zavreči.

V situaciji, ko je treba poplačati le edinega upnika, ki je tudi kupec nepremičnine, in je hkrati očitno, da dosežena kupnina ne dosega višine izterjevane terjatve, bi zahteva, da se v sklepu o poplačilu navede tudi natančen obračun, predstavljala goli formalizem, ki bi bil namenjen le sam sebi, saj zanj ni nobene vsebinske potrebe.

Revizija ni dovoljena zato, ker njena vložnica ni bila stranka v postopku, iz katerega izvira sklep sodišča druge stopnje.

Glede na ureditev osnove za obračun plač sodnikov v spornem obdobju, ustavno pravno občutljivost razmerij med posameznimi vejami oblasti, ki se odraža tudi kot občutljivost razmerij med plačami posameznih nosilcev oblasti, pa tudi glede na pomen osnove za obračun plače sodnika, ki se mora v enaki vsebini upoštevati za večje število upravičencev, ki tako osnovo uveljavljajo pred sodišči,...

Financiranje obiska v smislu tretjega odstavka 17. člena Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja se nanaša na konkretno izvedbo treh opernih predstav v okviru gostovanja v Sloveniji in na dohodek, ki ga je za te predstave od revidenta prejel nastopajoči ruski izvajalec. Za oprostitev davka je bistveno,...

Ob predpostavki, da se ugotovi, da so dobave opravljene s pomočjo drugih gospodarskih subjektov, je po presoji Vrhovnega sodišča ključnega pomena za (ne)priznavanje pravice do odbitka DDV ugotavljanje in dokazna ocena – analiza vseh objektivnih dejstev in njihova povezava v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo gotovosti kazala na to, da je revident vedel oziroma bi vsaj moral vedeti, da...

Glede na nacionalno pravno ureditev so davčni organi v Republiki Sloveniji, vključno s pristojnim organom v postopku skupnega dogovora, vezani na odločitev, ki jo v konkretnem primeru sprejme sodišče. Upoštevaje nacionalno ureditev in hkrati namen mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, bi moralo sodišče prve stopnje v primerih kot je obravnavani, v skladu...

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu. Ne gre za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve, če se vprašanje nanaša na enega od razlogov izpodbijane odločbe, ki pa ni nosilni razlog za takšno odločitev. Rešitev takega vprašanja na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati. Ni pomembno pravno vprašanje, če je zastavljeno na splošni ravni in odgovor nanj,...

Glede na nacionalno pravno ureditev so davčni organi v Republiki Sloveniji, vključno s pristojnim organom v postopku skupnega dogovora, vezani na odločitev, ki jo v konkretnem primeru sprejme sodišče. Upoštevaje nacionalno ureditev in hkrati namen mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, bi moralo sodišče prve stopnje v primerih, kot je obravnavani, v skladu z eno od možnih...

V primeru, ko davčni zavezanec predloži ustrezne račune drugega gospodarskega subjekta in je storitev oziroma dobava blaga opravljena (pri čemer niti ni vedno pomembno, ali je dobavo oziroma storitev opravil izdajatelj računa, njegov podizvajalec, ali nekdo drug), je pravico do odbitka vstopnega DDV mogoče zavrniti le, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik...

Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun: 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za...

V primeru, ko revident razpolaga s formalno pravilnimi računi in je bilo blago dobavljeno oziroma storitev opravljena ter je bilo blago oziroma storitev uporabljena za namene obdavčenih transakcij, tako kot je to v obravnavanem primeru, je pravico do odbitka DDV mogoče zavrniti le, če je davčni zavezanec iz objektivnih okoliščin vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se...

Pravna podlaga za naložitev plačila trošarine je v 17. členu ZTro. Navedene določbe zavezujejo prav vsakogar, ki ima kakorkoli povezavo s trošarinskimi izdelki. Plačnik trošarine je tudi oseba, ki kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena ZTro. Solidarna odgovornost iz 4. odstavka 17. člena ZTro, po katerem je v primeru, če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine,...

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za območje, ki je uvrščeno med območja v smislu 58. člena ZSZ/84, in na to ne vplivajo pojasnila o njegovi komunalni opremljenosti. Trditve o komunalni neopremljenosti parc. št. 922/2 se raztezajo tudi na kasneje nastale parcele, zaradi česar bi moral organ tožnico pozvati, da za svoje trditve predloži dokaze. Tega ni storil, zato je...

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za območje, ki je uvrščeno med območja v smislu 58. člena ZSZ/84, in na to ne vplivajo pojasnila o njegovi komunalni opremljenosti. Trditve o komunalni neopremljenosti parc. št. 922/2 se raztezajo tudi na kasneje nastale parcele, zaradi česar bi moral organ tožnico pozvati, da za svoje trditve predloži dokaze. Tega ni storil, zato je...

Trditve o komunalni neopremljenosti parc. št. 922/2 se raztezajo tudi na kasneje nastale parcele, zaradi česar bi moral organ tožnika pozvati, da za svoje trditve predloži dokaze, česar pa ni storil, zato je dejansko stanje o tem vprašanju ostalo nepopolno ugotovljeno.

Šteje se, da so zemljišča komunalno opremljena v zahtevanem obsegu, če imajo zagotovljen dostop do javnega cestnega omrežja in je zanje možno izvesti priključke na javno vodovodno, javno elektroenergetsko ter na javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oz. malih čistilnih naprav. Le za tako komunalno opremljena nezazidana stavbna zemljišča je mogoče odmeriti...

Prvotožnik davčnemu organu ni prijavil popusta spremenjene (malo)prodajne cene in tega niti ne zatrjuje, zato je njegov obračun davka od prometa tobačnih izdelkov – cigaret, ki temelji na prijavljeni (malo)prodajni ceni, pravilen in niso izpolnjeni pogoji za vračilo prometnega davka.

Odločitev davčnega organa temelji na ugotovitvi, da ni izkazano, da bi storitve, navedene na obravnavanih dveh računih, opravila družba, ki je ta dva računa izstavila. Zato se davčnemu organu niti ne bi bilo treba ukvarjati z ugotavljanjem, ali je tožeča stranka vedela ali bi morala vedeti, da sodeluje pri davčni goljufiji. Odbitni DDV se namreč davčnemu zavezancu prizna za blago ali storitve,...

Funkcijo člana uprave lahko izvaja na podlagi določb ZGD (246., 248. člen) le fizična oseba, ki je sposobna pravno veljavno tvoriti voljo. ZGD tudi natančno navaja, kaj se šteje med prejemke članov uprave. Te prejemke lahko prejme le fizična oseba, ne pa pravna oseba. Glede na dejansko in pravno naravo prejemkov tožnika kot člana uprave družbe, predstavljajo ti prejemki osebne prejemke, ki so...

Po presoji sodišča je pravilno stališče drugostopnega organa, da se obseg in vrednost podržavljenega podjetja v skladu z Navodilom ugotavlja po aktih o podržavljenju in po zapisnikih, ki so bili sestavljeni ob podržavljenju. Le, če stanja na tak način ni mogoče pravilno ugotoviti, se stanje ugotovi po drugih listinah oziroma dokazilih.

Iz določbe tretjega odstavka 90. člena ZDoh-2 torej izhaja, da se z dohodnino obdavči že sam pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika družbe z neomejeno odgovornostjo, ki se na podlagi 94. člena ZGD-1 opravi na temelju letnih računovodskih izkazov na koncu vsakega poslovnega leta. Sodišče se strinja s stališčem, da je dobiček kapitalskemu deležu družbenikov pripisan neposredno na podlagi...

Davčni zavezanec po 10. odstavku 21. člena ZDDV lahko popravi oziroma zmanjša znesek DDV, če davčni zavezanec, kateremu je bil opravljen promet blaga oziroma storitev, popravi (zmanjša) odbitek vstopnega DDV in če o tem pisno obvesti dobavitelja. Pogoji za popravek računa so predpisani v PZDDV. Davčni zavezanec po 66. členu PZDDV lahko popravi napačno izkazan DDV na računu za dobavljeno blago...

Tožnik je zahtevo za vračilo plačanih obveznosti vložil pred uveljavitvijo ZDavP-2,prvostopna odločba, s katero je bilo o njej odločeno, pa je bila izdana dne 16. 1. 2008. Pred tem, to je ob pričetku uporabe ZDavP-2 (dne 1. 1. 2007), je bil postopek v teku. Zato je glede na določbe 418. člena ZDavP-2 (1., 2. in 3. odst.) prvostopni organ pri odločanju pravilno uporabil določbe ZDavP-2. Res je...